Ne vem več (odnos s partnerjem)

[claire]

...pa nima veze, če ni več neke velike ljubavi!

no tule si pa mimo pihnila. (ne morem verjet da lahko sploh kaj takega rečeš. o bog. sicer pa- kot ponavadi, se itak s tabo ne strinjam.)

[dot]

^^ Sej tole, vsaj upam, ni bilo njeno mnenje, ampak je samo povzela razmišljanje tistih dveh trapcev, ki sta se podala v tak 'projekt'

[claire]

^^ aja. najbrž res.

[Trouble]

do črke natančno se strinjam s claire.

[v-e-s-n-a]

Ja, tako kot je dot rekla: to ni bilo moje osebno mnenje, ampak povzetek mnenja unihdveh.

[jullia_]

Jah, ne vem, no, mene bi zelo odbilo, da bi se partner že na začetku zveze hotel izjasnjevat o morebitnem razmnoževanju in gnezdenju (ok, vsaj splošno mnenje bi si lahko izmenjala že prej kot zdaj, to se strinjam, heh)..

Meni se zdi pa dokaj normalno, da par prej kot po letu in pol vrže karte na mizo glede pričakovanj in predstav o prihodnosti.


Sicer pa jaz na podlagi opažanj svoje okolice, kot tudi številnih prebranih internetnih zgodb ne bi nikoli imela otroka s tipom, ki si otrok v resnici ne želi.

[punkie_]

pa misliš, da bi mu to, da bi se ti pri svojih 31ih finančno osamosvojila, kaj pomagalo pri odločitvi, da spočne s tabo novo bitje?

[Tamala_mrha]

Pomoje vidva nista najboljša za skupaj, in sicer zato, ker je on odkrito povedal, da si ne želi še enega otroka, saj enega že ima, zdaj si pa želi le še neko urejeno življenje s partnerko, ki bi si želela isto, brez "dodatka", torej otroka. Tu se bosta pomoje težko ujela, ker sta glede tega na različnih polih. Pri ločencih z otrokom iz prejšnjega zakona je to za pričakovati v veliko primerih. Jaz bi na tvojem mestu dobro premislila, če si želiš biti prikrajšana za otroka, ker je on to dal skozi že s prvo partnerko, ali si raje najdeš nekoga, s katerim bosta enakih pogledov na prihodnost.

[vaka]

Hvala vsem za odgovore. Sem si vzela čas za premislek.

Pa gremo kar po vrsti.

Ena se je obesila na besedico ŽE (da sva ŽE leto in pol skupaj). Jah no ... Vem da se to v primerjavi z 5 ali 10 leti sliši malo, ampak po 30-tem grejo stvari precej drugače kot pri 20-tih. Pri 20 mi niti v sanjah ni prišlo na pamet, da bi po letu in pol sanjala o otrocih in družini, hiši in podobni bivanjski tematiki. No, pri 30-tih pač nimaš kaj čarat. Položiš karte na mizo precej prej kot v mlajših letih. In ne boš verjela, to se po 30-tem (skoraj) nobenemu ne zdi sporno ali celo čudaško.

Razmišljam o tem, da bi mogoče, dejstvo da bi se pri svojih letih lahko finančno osamosvojila. Ne vem točno kaj misliš s tem.
Imam službo za določen čas. In ja, vsak mesec svojo plačo (ki je za slovenske razmere precej ok).
Ko sem napisala, da večino finančnih zadev prevzema on, nisem mislila, da jaz svoj denar spušim v zrak vsak mesec. O, ne, draga moja. Ne pušim denarja, pa riti si z njim tud ne brišem. Šparam zato, da nama bo nekoč lažje in lepše. Šparam za prihodnost. Da si bova lahko kdaj kaj ustvarila (med drugim se zavedam tudi tega, da otrok stane kar precej).

Ni to moja želja, da on vse plača. Niti približno. Zaradi tega se tudi kdaj spričkava, ker želim jaz kdaj plačat. Ni to apriori, da jaz pričakujem, da on vse to plača. No way.
Plačam hrano in vse potrebno, ko grem v trgovino (es da manjkrat kot, on, pa vendar), plačam bencin za prevoz na delo. Še veliko tega je. Ampak kot sem napisala... ja večino krije on. Na svojo željo.


Pa še tole - stvari sva razčistila na samem začetku. On si je želel še enega otroka. Če si ga ne bi, niti v sanjah ne bi bila z njim. Je pa situacija v SLO in svetu pripomogla k temu, da si trenutno otroka ne želi (še).
O tem koliko je ta ŠE resničen, pojma nimam, ker pač zadeve ne znam oceniti, niti ji neznam priti do dna. Če bi ji lahko prišla do dna, ne bi pisala tega na forum.

[Tamala_mrha]

No, zdaj mi pa ni več jasno, kje se je izgubil tisti njegov stavek, da ni več prepričan, ali si želi še enkrat skozi to - imeti otroka namreč. V zadnjem postu si napisala, da če bi že na začetku zveze vedela, da si ne želi še enega otroka, ne bi bila z njim. Kaj pa je zdaj dosti drugače kot takrat, da pa še misliš vztrajati z njim? Razen, da je zdaj eno leto in pol mimo in da si se zaljubila vanj, vendar to, da nimata enakih želja, ni ravno zanemarljivo dejstvo, se ti ne zdi? Očitno ni krivo samo klavrno stanje v naši državi, ampak tudi to, da nima več želje po še enem otroku.

[claire]

Ena se je obesila na besedico ŽE (da sva ŽE leto in pol skupaj).

verjetno je bilo mišljeno v smislu, da rabiš več časa da človeka spoznaš in da običajno po enem letu ne poznamo dovolj globoko partnerja. tudi v tvojem primeru to drži, kajne? očitno ga ne poznaš tako dobro kot si mislila.

nadaljnje bluženje o denarju bom kar spregledala, ker nas ne zanima koliko fasnge plačaš, ampak ali tvoj ded želi forca s tabo al ne. to, da bi lahko preživela smo že ugotovili.

Pa še tole - stvari sva razčistila na samem začetku.

resno? in to si verjameš? ker jaz ti ne. namreč zakaj pišeš tule gor? ker stvari nista dovolj razčistila. ker se ti je lagal. ne želi zdaj. kdaj pa? ko boš stara 40? on pa 50? in mogoče boš hotela še kakega. al boš mela edinčka? no, samo toliko. ni ta tip nek biser.

sploh pa- kaj si ugotovila? si se sploh pomenila z njim še 1x, temeljito? malo bolj globoko kot " recesija, jebiga, nočem froca." ??? očitno nisi.

[vaka]

Hm no ... sej ni treba tako napadalno. Sej se samo pogovarjamo.

Da sva razčistila na samem začetku - želela sem samo povedat, da SVA se o otrocih pogovarjala že pred začetkom zveze. In da bi ga (v tistem trenutku) zavrnila, če bi rekel, da otrok ne želi. Pa je bil takrat še mnenja, da si jih želi.

Ni debata o tem a je on biser al ni biser. To prepustite meni. Jaz živim z njim in se moram ukvarjat z njegovim "(ne) biseraštvom".

Se pa strinjam, da v letu in pol človeka ne moreš dobro spoznat. In ja, vse bolj spoznavam, da sem se v marsikateri stvari motila o njem.

Namen mojega pisanja na forum ni, da bi razgalila vso svoje življenje in vsako pikantno podrobnost. A sem se pogovorila z njim al ne, v bistvu za bralce tega foruma ni ravno relevantno, se ti ne zdi?
Ja, nujno je, da se pogovoriva. Sva se že pogovarjala (pa ne samo površno, kot nekatere očitno mislite) in se še bova o tem pogovarjala.

Pa preden me napadete. Ne dajem vaših nasvetov v nič, ravno nasprotno. Pomagajo prevetriti mojo glavo in moje občutke. In sem hvaležna za vsak nasvet.
Kaj bom pa s tem naredila, je pa še vedno moja stvar.

[claire]

dejstvo je, da še vedno ne veš, ali si ali si ne želi otrok. pika.

(napadalno je pa treba, ker sicer ga začneš branit. like tvoj predzadnji post.)

[vaka]

dejstvo je, da še vedno ne veš, ali si ali si ne želi otrok. pika.

(napadalno je pa treba, ker sicer ga začneš branit. like tvoj predzadnji post.)

Branim ga pa zato, ker se mi zdi, da ni bistvo človeka samo v tem a hoče al noče imeti otroke.
Je pa seveda pomembno dejstvo.

[*Žuža*]

Da sva razčistila na samem začetku - želela sem samo povedat, da SVA se o otrocih pogovarjala že pred začetkom zveze. In da bi ga (v tistem trenutku) zavrnila, če bi rekel, da otrok ne želi. Pa je bil takrat še mnenja, da si jih želi.

Če bi mene v tem trenutku (potencialni) partner vprašal, če si želim otroka, bi brez večjih pomislekov odgovorila, da ja. Če bi potem prišla skupaj in bi se začela resno pogovarjat o tem, če bi pa ZDAJ IMELA otroka, bi se pa najbrž malo potegnila nazaj.

Hočem reči, da je včasih zelo lahko kaj kar tako bleknit in obljubit, ko pa naj bi prišlo do realizacije in se gre zares se pa znajo stvari spremenit.