Ne/smiselnost življenja

[*zeljka*]

tud jz kdaj tko razmišljam. ampak nimaš kej tak je lajf.
maš pa zmeri izbiro kaj boš naredu in kaj ne...

miteq je dobr napisu, zmer lahk kupš enosmerno karto in greš v drug svet (če je to želja)

[GoldenEye]

Ja jst se tud strinjam s tem, kar je napisala punkie_. Mislem pa, da je to, kakšno življenje maš, v veliki meri odvisn tud od karakterja vsakega posameznika - s tem mislem na to, da je odvisn, al si bolj flegmatik in se ne sekiraš preveč ob kriznih situacijah, ne zganjaš panike itd., al pač to nisi...To zna bit pa velik problem, ker če se sekiraš ob vsaki malenkosti, pol maš res lahk zlo zagrenjen življenje, ki navsezadnje res ni le lepo... Velik je odvisn tud od tega, kaj vse v življenju doživiš - kok lepga in kok hudga. Po mojem, če v življenju kar naprej doživljaš slabe stvari, padce in če nimaš sreče, pol je po eni strani zlo težko ostat optimist... Ne vem, res se je treba kar naprej borit za neki, kr naprej so ene skrbi... Sam kaj čmo, tako je. Treba se je trudit pa nardit vse za svojo srečo

[Maped100]

sekate mim kot slepe kure... ka vam je?

Preberite si Vladim Zeland: Transurfing realnosti pa nehte bit ko u filmu!

[a_pikica_a]

Jaz se strinjam z miteq, potrebno se je prilagodit in se ne it Leopardija. Kako lahko primerjam? Smo se učili v šoli o njem in njegovem pesimizmu . Jaz prvovrstno ne jemljem šole, kot institucijo, ki ti vsiljuje vrednote in razmišljanje ter vrednostni konsenz. Koneckoncev cela zahodna družba temelji na tem. Jemljem jo bolj, kot sredstvo, da pridem do znanja, da sem razgledana in da si na podlagi vsega delam mnenja, pa tudi da pridem do službe, ki mi bo nekoč prinesla denar za moje potrebe in veselja. Res je žalostno, da je denar tisti, ki poganja svet, ampak tako pač je in potrebno se je prilagoditi. V življenju vidim dosti lepih stvari, le poiskati jih je treba. Včasih imamo slabe dni in marsikaj se dogaja nepravičnega. Tako pač je.

[enaa]

Dobra tema!

Se mi zdi da bi se vsak od nas mogel bolj posvetiti kvaliteti našega življenja!

Tudi v današnji zmedi je po moje možno biti srečen in zadovoljen s svojim življenjem, mogoče se je pa za to treba malo bolj potruditi, si vzeti čas zase, hoditi po poti, ki se nam zdi da je za nas taprava, prekiniti odnose ki so slabi ali pa le te izboljšati.

Osrečiti najprej samega sebe!!!!!

[g00fy_qa]

Zame je bilo kar boleče brati to temo in vaše poglede na življenje, ki so več ali manj "življenje nima smisla", "življenje smrdi", "živimo, da trpimo", "nemočne konformistične ovce smo in bomo vedno", "jokjok, jaz sem žrtev"...

Na kratko od mene... Vse, kar v življenju imaš, je tam zato, ker si ti to sam privabil v svoje življenje. Vse. V življenju nisi nikoli žrtev, vedno si samo stvarnik. Vse, kar doživljaš, si sam ustvaril. Vse, kar doživljaš, je plod tvojega preteklega čustvovanja, delovanja in predvsem mišljenja. Ja? Ja.

In ko veš, da si sam stvarnik svojega obstajanja, ko res res razumeš, da nisi žrtev nikoli, takrat se tudi zaveš, kakšno moč imaš. Tvoje življenje je lahko točno takšno, kot si želiš. Povsem takšno. In prvi ključ je v tem, da ugotoviš, kaj si želiš. Ampak dovolj o tem...

Smisel življenja - je ali ga ni? Kakorkoli je to povsem subjektivno vprašanje, je verjetno najbolj objektiven odgovor: je, če hočeš.

Smisel življenja je življenje. Preveč preprosto? Preveč neumno? Sploh ne. Smisel življenja je uživanje v obstajanju, je nenehna rast, je razvoj našega uma, naše duše, našega telesa. Smisel življenja je veselje, je svoboda, je izpopolnjenost, je iskanje izpopolnitve. Smisel življenja je zavedanje, da je pot tista, ki šteje in ne cilj. Cilji so fikcije, ki nam pomagajo, da je naša sedanjost čim bolj izpopolnjenja. Ker navsezadnje; vse kar imamo, je sedanjost, je ZDAJ. Ta trenutek. In na nas je, kaj bomo z njim naredili. Mi smo bogovi.

[jeti]

na to temo gledam najbrž precej drugače od ostalih. pri svojih dvajsetih sem zelo od blizu gledala smrti v oči. po takem "doživetju" se ne sprašuješ več, ampak samo veš... prideš do spoznanja, da je fajn že to, da si živ. v življenju zato ločim pomembne stvari od nepomembnih. ločim pa tudi ljudi, ki o življenju razmišljajo, in tiste, ki ga živijo. jaz sem med drugimi
to pa ne pomeni, da ne hodim na fax in delam. v življenju se je potrebno tudi preživeti in to je zame realen pogled.
lep dan

[jeti]

na to temo gledam najbrž precej drugače od ostalih. pri svojih dvajsetih sem zelo od blizu gledala smrti v oči. po takem "doživetju" se ne sprašuješ več, ampak samo veš... prideš do spoznanja, da je fajn že to, da si živ. v življenju zato ločim pomembne stvari od nepomembnih. ločim pa tudi ljudi, ki o življenju razmišljajo, in tiste, ki ga živijo. jaz sem med drugimi
to pa ne pomeni, da ne hodim na fax in delam. v življenju se je potrebno tudi preživeti in to je zame realen pogled.
lep dan

[jeti]

na to temo gledam najbrž precej drugače od ostalih. pri svojih dvajsetih sem zelo od blizu gledala smrti v oči. po takem "doživetju" se ne sprašuješ več, ampak samo veš... prideš do spoznanja, da je fajn že to, da si živ. v življenju zato ločim pomembne stvari od nepomembnih. ločim pa tudi ljudi, ki o življenju razmišljajo, in tiste, ki ga živijo. jaz sem med drugimi
to pa ne pomeni, da ne hodim na fax in delam. v življenju se je potrebno tudi preživeti in to je zame realen pogled.
lep dan

[jeti]

na to temo gledam najbrž precej drugače od ostalih. pri svojih dvajsetih sem zelo od blizu gledala smrti v oči. po takem "doživetju" se ne sprašuješ več, ampak samo veš... prideš do spoznanja, da je fajn že to, da si živ. v življenju zato ločim pomembne stvari od nepomembnih. ločim pa tudi ljudi, ki o življenju razmišljajo, in tiste, ki ga živijo. jaz sem med drugimi
to pa ne pomeni, da ne hodim na fax in delam. v življenju se je potrebno tudi preživeti in to je zame realen pogled.
lep dan

[jeti]

na to temo gledam najbrž precej drugače od ostalih. pri svojih dvajsetih sem zelo od blizu gledala smrti v oči. po takem "doživetju" se ne sprašuješ več, ampak samo veš... prideš do spoznanja, da je fajn že to, da si živ. v življenju zato ločim pomembne stvari od nepomembnih. ločim pa tudi ljudi, ki o življenju razmišljajo, in tiste, ki ga živijo. jaz sem med drugimi
to pa ne pomeni, da ne hodim na fax in delam. v življenju se je potrebno tudi preživeti in to je zame realen pogled.
lep dan

[jeti]

na to temo gledam najbrž precej drugače od ostalih. pri svojih dvajsetih sem zelo od blizu gledala smrti v oči. po takem "doživetju" se ne sprašuješ več, ampak samo veš... prideš do spoznanja, da je fajn že to, da si živ. v življenju zato ločim pomembne stvari od nepomembnih. ločim pa tudi ljudi, ki o življenju razmišljajo, in tiste, ki ga živijo. jaz sem med drugimi
to pa ne pomeni, da ne hodim na fax in delam. v življenju se je potrebno tudi preživeti in to je zame realen pogled.
lep dan

[jeti]

na to temo gledam najbrž precej drugače od ostalih. pri svojih dvajsetih sem zelo od blizu gledala smrti v oči. po takem "doživetju" se ne sprašuješ več, ampak samo veš... prideš do spoznanja, da je fajn že to, da si živ. v življenju zato ločim pomembne stvari od nepomembnih. ločim pa tudi ljudi, ki o življenju razmišljajo, in tiste, ki ga živijo. jaz sem med drugimi
to pa ne pomeni, da ne hodim na fax in delam. v življenju se je potrebno tudi preživeti in to je zame realen pogled.
lep dan

[jeti]

na to temo gledam najbrž precej drugače od ostalih. pri svojih dvajsetih sem zelo od blizu gledala smrti v oči. po takem "doživetju" se ne sprašuješ več, ampak samo veš... prideš do spoznanja, da je fajn že to, da si živ. v življenju zato ločim pomembne stvari od nepomembnih. ločim pa tudi ljudi, ki o življenju razmišljajo, in tiste, ki ga živijo. jaz sem med drugimi
to pa ne pomeni, da ne hodim na fax in delam. v življenju se je potrebno tudi preživeti in to je zame realen pogled.
lep dan

[punkie_]

Zame je bilo kar boleče brati to temo in vaše poglede na življenje, ki so več ali manj "življenje nima smisla", "življenje smrdi", "živimo, da trpimo", "nemočne konformistične ovce smo in bomo vedno", "jokjok, jaz sem žrtev"...

jaz pa ne vidim tega v odgovorih na ta način kot ti... osebno zavidam tistim, ki se niso še nikoli vprašali kaj je smisel življenja. verjetno, da niso nikoli prišli v tako situacijo ki bi jih prisilila da se to vprašajo. komentarji v smislu kaj vam pa je da tko razmišljate in ste črnogledi se mi zdijo brezvezni, ker med tem, če se nekdo kdaj vpraša o smislu in med tem, da nekdo živi iz dneva v dan in si ne zna osmisliti življenja po svojih močeh, je velika razlika.

Vse, kar v življenju imaš, je tam zato, ker si ti to sam privabil v svoje življenje.

tudi ta trditev se mi zdi preveč posplošena. načeloma je res, da ljudje sami ustavrjamo svoja življenja, vendar lahko soustvarjamo tudi življenja naših bližnjih in vplivamo na njihove življenjske poti. če se je meni v otroštvu zgodilo nekaj slabega ni nujno, da sem si za to kriva jaz sama. ljudje se rodimo v določenih okoljih in smo tudi pod vplivi teh okolij. nažalost nimamo vedno vpliva na to kaj se bo dogajalo okoli nas, imamo sicer vpliv nato, kako bomo mi reagirali na okolje, pa še to ne vedno vsi- najbolj občutljivi so recimo otroci, ki samo vsrkavajo okolico in še niso zmožni nanjo razumno odreagirati oziroma se ne znajo še izogniti raznim vplivom iz okolja. in izkušenj iz otroštva ni enostavno kar izbrisati in vesleo živeti naprej. mnoge so situacije, ko ostanemo nemočni in se sprašujemo. s tem ni nič narobe, potrebno je le, da se zavedamo, da je življenje eno in je naše in vsak po svoje stremimo k temu, da ga živimo najlepše oziroma tako kot si pač želimo.

sekate mim kot slepe kure... ka vam je?

Preberite si Vladim Zeland: Transurfing realnosti pa nehte bit ko u filmu!

Maped 100, lahko kaj več poveš o tej knjigi, ker verjetno ne bom kaj kmalu našla časa da bi jo šla brat..