najina prihodnost - kje živeti?

[izgubljena26]

Hvala za malo optimizma bova naredila seznam, pa da vidmo ...

[haley]

Ah, daj no... Praviš, da živita 2 uri narazen. Pa to ni nič. Ne bi rekla, da bi bil eden iz Švedske, drugi pa iz Grčije. Ok, mogoče se mi zdi tole totalno otročje, ker nikoli nisem razumela te bolestne (ja, tole mi je bolestno) navezanosti na domači kraj, da si ne predstavljaš živeti 2 uri stran. Sej štekam, maš tam družino, prijatelje, najljubše kotičke... Ampak vseeno, enkrat se moraš odlepiti, če ne gre drugače. Itak si pa blizu in lahko vedno prideš domov.

Se strinjam s temle.

[v-e-s-n-a]

Nekdo bo mogu popustit....ce ne eden od vaju, pa oba.
varianta je selitev v en cisto 3 kraj.

Ma kateri od vaju ze kje kaksno sluzbo obljubljeno? Zna se zgodit, da ko jo bosta zacela iskat, da bo ''zmagal'' tisti, ki bo prej sluzbo dobil. Takrat bo pac moral drugi popustit in iti z njim - ce mu je seveda do tega, da ohranita vezo in se naprej ostaneta par.

[jullia_]

Meni se pa to zdi precej otročje, da par "tekmuje", kdo bo s službo izsilil selitev v njegov kraj.
Že to, da sploh iščeta službe na različnih koncih, je debilno, glede na to, da imata kao namen živet skupaj.
Mogoče bi bilo pa smiselno ostat v Ljubljani, vsaj za par let. To je obema poznano okolje, oba imata tu prijatelje, službe bosta verjetno tudi dobila,...

[*Goflaa.*]

Res se mi zdi neverjetno da sta v zvezi 'zdržala' pet let, če sta oba tako nepopustljiva in navezana na starše, dom.

bom navedla realni primer razdalje: moja sestrična, ki je bila edinka (mamina in očetova hčerkica torej) se je sparčkala z angležem. Sedaj že dve leti živi pri njemu, v Slo pride 2-4 - krat letno in je totalno srečna...

torej tvojega problema skoraj ni.

[nixie]

Ena varjanta je, da živita pri vsakemu pol leta

[čuftika]

ja, mata kje biti, pri njegovih in pri tvojim in zdej se boga revčka ne moreta odločit kje bi bla Sam za info, dost mladih ne more bit doma in si ne morjo prerihtat del hiše sam zase, pač pa plačujejo najemnino ali se pa zakreditirajo da bi na koncu sploh imeli kaj svojega... Vidva se ne morta zmenit kje bi bla, malo razvajeno se mi to zdi, ne morem pomagat.
Bodita pa tam kjer je za vaju boljše, če Vama Lj, ne diši ni treba zbirat tretjem opcije, se pač odločita med tema dvema.

[sončk]

Bodita v LJ in naj se vsi 4 starši priselijo k vama v stanovanje. Popolno, pa noben ne bo prikrajšan!

[she-devil]

Ok kolikor razumem sta vidva živela skupaj v času študija v Ljubljani.. torej ne bi bila situacija popolnoma identična, če bi kar tam ostala in si poiskala službe? Če si hodla domov med vikendi, lahko še vseeno pol obiskuješ starše 2x na teden recimo.
Čeprav ne razumem glih to navezanost itd. Navsezadnje enkrat pride čas ko se treba osamosvojit ne pa samo gledat na to komu se lahko prisesaš da ti potem čuva otroke

[barbie_girl_85]

Kdor prvi dobi službo v svojem kraju, tam ostaneta

Al pa kovanc mečta.

Al pa počakajta še nekaj let, da bosta pripravljena zapustiti starše/domač kraj In verjemi, zgodilo se bo

[positive vibration]

Bodita vsak na svojem domu, po pol leta bosta itak mela starih prek glave in si še bosta želela odselit drugam.

Vsaj jaz si ne predstavljam, da bi bla doma več kot 3 dni skupaj, stari, se mi ja zmeša.
Pa se dobro razumemo, BTW

[..Evelyn..]

Pretehtajta:
Boljšo možost zaposlitve, s tem tudi oddaljenost do večjega kraja
Boljše, večje prostore v hiši, razpored prostorov..
Parking, dvorišče, vrt..
Kje je večja "avtonomnost"(kokr se je da met, ko žviš v isti hiši s starši) v smislu ali mate skupen vhod, kolikšna je pot do mame in očeta, kje je njuna soba takoj poleg, kje ni..Skratka, kjer bosta malce bolj sama.
-Trgovina, zdravstvo,. šole v okolici..

Na podlagi tega se odločta. Če se pa ne odločita pa hey, razidta se, če tako čudovito stvar, kot je, da se dva iz ljubezni vselita skupaj(in da sploh imata to možnost!!!), spremenita v konflikt, zaradi lastne trme. Obup.

[Peterca18]

Jaz sem bila v zelo podobni situaciji. Med študijem v Lj sem spoznala fanta, zaštekala sva se, imela super zvezo. On iz Lj, jaz 130 km stran. Skupaj sva bila že skoraj 3 leta, ko sva se začela bolj resno pogovarjati o tem, kaj bova po koncu študija. On je študij že končal, jaz sem bila blizu konca.

On pod nobenim pogojem ni hotel it živet na moj konec, ker si preprosto ni znal predstavljat življenja izven Ljubljane, bil je zelo navezan na družino, v Ljubljani je ravno dobil sanjsko službo za nedoločen čas.

Jaz sem si želela po koncu študija nazaj domov, ker se na mojem koncu Slovenije dobro počutim, ker imam tam ljudi, ki jih poznam že skoraj celo življenje in si ne predstavljam življenja brez njih. Skratka, dolga zgodba. Iz različnih razlogov tudi življenje na "pol poti" ni prišlo v poštev. Preprosto nisva našla rešitve, s katero bi bila oba zadovoljna.

Med nama ni šlo za nobeno otročje tekmovanje, kdo se bo prilagodil in kdo bo zmagal. Prav tako si noben od naju ni jemal pravice karkoli zahtevati od drugega. Oba sva pričakovala, da si bo drugi premislil in se prilagodil. Pa sva po dolgih pogovorih ugotovila, da noben od naju ni pripravljen toliko žrtvovati. In se je najina zveza pač končala na tak čuden način. Naj poudarim, da niti slučajno ni bilo lahko. Grozen občutek je bil, ker sem se zavedala, da se s tem človekom odlično razumem, ampak ne moreva biti skupaj samo zato, ker se ne moreva (ne znava) sporazumeti o tem, kje si bova ustvarila prihodnost. Ampak zdaj, ko življenje teče naprej in se počasi normalizira, lahko rečem, da je odločitev po eni strani bila zelo dobra.

S tem ne pravim, da je edina rešitev, da gresta narazen, samo povedala sem svojo izkušnjo. Upam, da bosta našla boljšo rešitev.

[purple_rain]

v Ljubljani je ravno dobil sanjsko službo za nedoločen čas.

Jz osebno bi se šla temu prilagajat (dobro, tudi zato, ker sem že v LJ in jo že imam rada ); s tem bi verjetno tud drugi partner imel večje/boljše zaposlitvene možnosti tu kot kje drugje.

Škoda, uglavnem..

[barbie_girl_85]

Jst pa enostavno ne razumem te navezanosti na domači kraj.....rada živim v Ljubljani, v kakšnem LA-ju/Barceloni bi pa še rajši Tud na primorskem bi bila srečna....

V glavnem, sem bolj pristaš selitev, kot cementiranja na enem kraju za celo življenje....