Načini žaljenja

[keepsake]

Užaljena sem, če me kdo obmetava z neutemeljenimi/neresničnimi zadevami.

Kako koga užalim? Kaj pa vem, pride samo od sebe. Ob moji neuvidevnosti se dostikrat zgodi da je kdo užaljen zato ker mu direktno povem kar mu gre/kar si mislim. Namenoma pa užalim človeka tako, da ga (kot že povedano od ene punce nad mano) špiknem tja, kjer vem da bo bolelo.

[Boris]

Ljudi, ki se istovetijo z vrednotami, vero, prepričanji, lahko užalimo tako, da kritiziramo, ponižujemo, razvrednotimo, skrunimo, diskreditiramo njihova prepričanja, vrednote in vero.

Npr. če je od Francke vrednota bonton, potem jo, če je nezrela, užalimo tako, da skrunimo pravila bontona. Primeri:

- ob njej smo nedisciplinirani in neurejeni
- trdimo, da bonton nima niti najmanjše veze s srčno kulturo oz. z duševnostjo
- trdimo, da je njen bonton nekaj papirnatega, neka lupina, nekaj zlaganega
- zamudimo na srečanje z njo, je ne pozdravimo in se ji niti slučajno ne opravičimo za zamudo
- prekinjamo jo me govorjenjem, po možnosti ploskamo zraven in žvižgamo
- če se ali pa če se ne strinjamo s tem, o čemer govori, zraven zaničljivo zavijamo z očmi
- vprašamo jo, če je biseksualna, če si je umila roke, in če je že šla srat tisti dan
- vedemo se nespoštljivo in nehvaležno
- proti njej se borimo z negativnimi argumenti
- podcenjujemo jo
- pokažimo na njene napake in ne priznajmo svojih
- ne negujmo njene užaljenosti ali prizadetosti – ne raziščimo je in ne odpravljajmo vzrokov zanje
- kašljamo posiljeno in naglas, roke za zaščito ne uporabimo
- ko rignemo, naj traaaaja

Skratka, nezrelo Francko užalimo tako, da se ob njej vedemo kot kreteni.

P.S.: Atirotični in endemični kreteni, to ni letelo na vas.

[Tysia]

Kje pa je razlika med užaljenostjo in tem, da ti gre nekdo na živce? Francka bo lahko užaljena, ko boš skrunil njen bonton. Kaj pa če dejansko njej bonton ne pomeni toliko kot ti misliš, pa ji boš šel zgolj na živce s svojim »kretenskim« načinom obnašanja, npr. zato, ker je imela za sabo »težak« dan in ji to, kar počneš, ne bi pomenilo zgolj razvedrilo? (Kar ji bi ob kakšnem drugem dnevu.)

Kdaj sem užaljena jaz? Trenutno se ne spomnim. Kot otrok pa sem bila večkrat užaljena, če tisti, ki mi je nekaj obljubil, obljube ni izpolnil. Ali pa če se mojega mnenja ni upoštevalo, jaz pa sem mislila, da imam veliko pametnega povedati.

Kako užalim jaz? Trudim se ne žaliti. Če želim videti odziv kakšne osebe, pa »užalim« z neolepšano »resnico«. Načeloma tega ne počnem, je pa res, da kdaj moj način hecanja pri drugih izpade, kot da bi jih želela užaliti (kar pa ni moj namen).

Mislim, da človek največkrat užali sam sebe.

[Tysia]

Mislim, da bi v sedanjem času bila najbližje užaljenosti takrat, ko bi mi neka oseba, ki mi veliko pomeni obljubila neko zadevo, ki bi bila pomembna, potem pa se obljube ne bi držala, opravičljivih razlogov pa ne bi imela.

Užaljena pa verjetno ne bi bila, prej žalostna, dokler ne bi ugotovila, da je v bistvu to samo moj odziv na dejanje. Če bi mi "šlo malo slabše", bi verjetno tudi sama pri sebi iskala opravičila za to početje (npr. oseba je raztresena, je pač pozabila, ker je imela veliko stvari na glavi, itd)

Morda najlažje užališ osebo na ta način (če gledam po sebi in malo napihnem), da se ji prikupiš (da ji pomeniš veliko), potem pa jo pripraviš do tega, da užali sama sebe. Seveda pa je to zopet različno od osebe do osebe. Nekateri se sami sebe verjetno ne morejo užaliti (ali pa ne vejo, da se lahko), pri teh je pač treba ubrati drugačen pristop.

Kot so povedale že gospodične pred mano, špikneš tam, kjer najbolj boli. Še prej pa ugotoviš, kje najbolj boli.

Je pa žaljenje v večini primerov dvorezen meč.

[dayweed]

Mislim, da bi v sedanjem času bila najbližje užaljenosti takrat, ko bi mi neka oseba, ki mi veliko pomeni obljubila neko zadevo, ki bi bila pomembna, potem pa se obljube ne bi držala, opravičljivih razlogov pa ne bi imela.

Užaljena pa verjetno ne bi bila, prej žalostna, dokler ne bi ugotovila, da je v bistvu to samo moj odziv na dejanje. Če bi mi "šlo malo slabše", bi verjetno tudi sama pri sebi iskala opravičila za to početje (npr. oseba je raztresena, je pač pozabila, ker je imela veliko stvari na glavi, itd)

Morda najlažje užališ osebo na ta način (če gledam po sebi in malo napihnem), da se ji prikupiš (da ji pomeniš veliko), potem pa jo pripraviš do tega, da užali sama sebe. Seveda pa je to zopet različno od osebe do osebe. Nekateri se sami sebe verjetno ne morejo užaliti (ali pa ne vejo, da se lahko), pri teh je pač treba ubrati drugačen pristop.

Kot so povedale že gospodične pred mano, špikneš tam, kjer najbolj boli. Še prej pa ugotoviš, kje najbolj boli.

Je pa žaljenje v večini primerov dvorezen meč.

če si nekoga pridobiš samo s tem namenom da ga prizadeneš, pol si podn od osebe.. je pa res, da bi tista oseba verjetno to prej skapirala. je pa tako početje res gnilo, ja.

[Tysia]

dayweed, zakaj pa se po tvojem mnenju žalimo med sabo? Zakaj npr. želimo nekoga prizadeti na tak način?

[dayweed]

dayweed, zakaj pa se po tvojem mnenju žalimo med sabo? Zakaj npr. želimo nekoga prizadeti na tak način?

kaj pa vem. zaradi nezadovoljnosti nad sabo? ne razumem takih ljudi. po drugi strani pa verjamem v rek: si kogar sovražiš. take stvari moramo prej pri sebi pošlihtat.

[študentka20]

dayweed, zakaj pa se po tvojem mnenju žalimo med sabo? Zakaj npr. želimo nekoga prizadeti na tak način?

da s tem sami sebi dokažemo,da to zmoremo da se podamo na njihov nivo.samo kratkoročno zadovoljstvo v glavnem! občutek enakovrednosti,ker ne zmoremo biti tako močni da žaljenje enostavno spustimo.

[*frisko*]

ne žalim. včasih pade kšna šala na raćun kolegov, kolegic, ampak itak vsi vemo, da je šala. pa vse je še v mejah dobrega okusa, nikol se ne pretirava

[renatka_]

Užaljena se ne počutim nikoli, ker, če se zgodi kaj takega pač vržem na ignor in grem dalje.

Si sigurna, da za to odločitvijo ignoriranja ne sloni razburjenje, ki ga sproži dražljaj žaljenja? Torej, ne preneseš, da te kdo žali, ker te soočenje z užaljenostjo preveč boli, in se potemtakem nagonsko raje hitro ubraniš možnih negativnih posledic z umikom?

Ja, sigurna sem.

Nevem zakaj bi se razburjala, če me nekdo skuša žalit, ker res ni vredno. Jst vem, da sem ful vredu oseba, s tistim, katerim se ne razumem se pač enostavno ne ubadam. Ti zase, jaz zame.

Ima pa tukaj vzgoja velik pomen, ker sem pač bila vzgojena na tak način, da se pač ne sekiram za vsako stvar in osebo, ki prileti mimo, ker prej kot slej sam najbolj "pokasiraš". Je bolje biti flegma in živet lepo življenje.

[*QueenBitch*]

Hm ne bi rekla, da sploh kdaj namenoma žalim ljudi, še manj pa zmerjam ali jih pošiljam v tri krasne.
Je pa res, da recimo če se z nekom skregaš in te ta na nek način stisne v kot, da potem ponavadi pride do teh izrečenih besed ki bolijo. Ker takrat ljudje hočmo čimprej stran od te situacije in potem tko odreagiramo. Vem da to tud jaz kdaj naredim sploh če neka oseba izzove prepir in si nikakor ne pusti dopovedat da se sploh nočem pogovarjat še manj pa kregat, to se je dogajal včas ko je mela sestra svoje izpade in je hodila za mano po stanovanju in me zmerjala in tezila in ji nikakor nisi mogel dopovedat, da nej neha. Takrat sem uporabila kaksno tako pikro. Drugace pa ne.

[rdeče vrtnice]

O žaljenju ne razmišljam. Ko se zgodi se pač zgodi. Največkrat pa mi deluje zabavno.

se podpišem.

[kiny]

Sama ne žalim ljudi, ker pač nism tko nesamozavestna da bi mogla drugga žalt da bi se js dobr počutla.
Tko da tut nikol nism užaljena, ker pač se mi tisti ljudje ki namerno žaljo smiljo, ker vem da si tko hočejo samo samozavest dvignt, ki jo pač nimajo.
Takmu pa sploh ne dam užitka da bi me spravil u slabo voljo. Raje se mu nasmejem da vid da mi je za en drek mar za njegove besede.
Mam eno "kolegico", ki me pač na vsak način poskuša spravt v slabo voljo in js se ji smejem u glavo, sploh zato ker vidm kako njo to razjezi, ker me ne more zatret pa vedno se "tako potrud"

[branchy]

Js dostkrat koga užalim čisto nenamerno ... Včasih mam dokaj krut smisel za humor in hitr kej povem mal bolj na grdo, folk pa ne šteka ...

[*hox*]

Js z žaljenjem načeloma nimam problemou .. Včasih se sploh ne zavedam da koga užalim, ampak pri takih primerih gre ponavadi za pretirano občutljive osebke.

Užaljena sem pa samo v primeru, da me žali oseba ki mi veliko pomeni, kar pa se zgodi 1x na 200 let.