Načini žaljenja

Pomoč iz čustvenih stisk.

Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine

Uporabniški avatar
xxwoman
Debatorica
Debatorica
Prispevkov: 357
Na forumu od: 9. 6. 2008

Neprebrana objavaNapisal/-a xxwoman » 15. Avg. 2008 21:57

Nalašč delaš off-topic samo zato, da bi užalil punce, ki komentirajo tvojo temo... in bi potem lahko "znanstveno" opazoval, če si jih užalil ali ne in kako reagirajo na tvoje žaljenje. Nice try... samo preveč očiten... Še bo treba vadit :wink:
Uporabniški avatar
xxwoman
Debatorica
Debatorica
Prispevkov: 357
Na forumu od: 9. 6. 2008

Neprebrana objavaNapisal/-a xxwoman » 15. Avg. 2008 22:06

Drugače pa se meni ne zdi, da so užaljeni samo tisti, ki imajo težave sami s seboj. Užaljenost je za moje pojme stanje, do katerega pride takrat, ko te nekdo ne spoštuje tako, kot misliš, da bi te moral. Reakcije na to stanje so pa povezane s tvojo osebnostjo, zrelostjo itd. Jaz ponavadi užaljenost pokažem, če mi oseba dosti pomeni. Če mi pa ne pomeni dosti, si mislim, da pač taka je in se ne sekiram preveč.
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Na forumu od: 11. 7. 2006
Kraj: Novo mesto

Neprebrana objavaNapisal/-a Boris » 15. Avg. 2008 22:22

xxwoman napisal/-a:Nalašč delaš off-topic samo zato, da bi užalil punce, ki komentirajo tvojo temo... in bi potem lahko "znanstveno" opazoval, če si jih užalil ali ne in kako reagirajo na tvoje žaljenje. Nice try... samo preveč očiten... Še bo treba vadit :wink:


O, ti pa nisi kar ena poosebljena praznina. Si se kar malo zamislila nad mojim početjem. Ampak Boris prasec ni tako zajeban, da bi nalašč žalil in se hihital zadaj. Ne, on je še bolj (in to v drugo stran) zajeban. On govori o psiholoških dejstvih. Tako da si precej daleč s pravim odgovorom.

Boris teslo gre celo tako daleč, da bi rad pomagal vsem tukaj odpraviti te svoje težavice z užaljenostjo. Kar mu seveda ne bo uspelo, ker tega ne more storiti. Lahko pa koga sprovocira k temu, da bo to storil sam, kot je še kot zelenec storil tudi on. In potem mu je pasalo. In je bil zadovolnejši. Ti je to zeleno?

lp,
Boris_đentlman
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Na forumu od: 11. 7. 2006
Kraj: Novo mesto

Neprebrana objavaNapisal/-a Boris » 15. Avg. 2008 22:58

Naša družba je tako narejena, da človek nikoli ne rabi žaliti, da bi užalil.
In to je treba spremeniti.
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Na forumu od: 11. 7. 2006
Kraj: Novo mesto

Neprebrana objavaNapisal/-a Boris » 16. Avg. 2008 8:50

Tysia napisal/-a:Kje pa je razlika med užaljenostjo in tem, da ti gre nekdo na živce? Francka bo lahko užaljena, ko boš skrunil njen bonton. Kaj pa če dejansko njej bonton ne pomeni toliko kot ti misliš, pa ji boš šel zgolj na živce s svojim »kretenskim« načinom obnašanja, npr. zato, ker je imela za sabo »težak« dan in ji to, kar počneš, ne bi pomenilo zgolj razvedrilo? (Kar ji bi ob kakšnem drugem dnevu.)


Znaj ne vem, kaj imaš v mislih s tem "na živce". V takem kontekstu bi predvideval, da imaš v mislih razdraženost. Torej, če te zanima, kakšna je razlika med tem, ali je človek razdražen (jezen), ali užaljen, ti bom dal primeren odgovor.

Najprej poglejmo podobnosti.
Užaljenost in jeza sta čustvi. Psihološko in evolucijsko (po Darvinu) gledano naj bi se, kot druga čustva, razvili iz nagona po samoohranitvi.

Ko kokoš začuti, da druga kokoš ogroža njen življenjski prostor, ali obrok hrane, postane agresivna, zlasti če presodi, da je sposobna premagati to grdo grdo in še enkrat grdo vsiljivko (ob tem verjetno ne razmišlja kaj dosti o tem ali je grda sama). Funkcija jeze je, da da kokoški dodatno energijo in jo požene v boj za življenjsko (ne)pomembne stvari. Podobno je pri ljudeh. Jezimo se, ko je ogroženo nekaj, kar nam predstavlja vrednoto. Na živec ti nekdo stopi takrat, ko zaslutiš, da bi bile tvoje vrednote lahko ogrožene. Potem se to lahko stopnjuje in stopnjuje, dokler razdraženost po idiotskem ravnanju ne preide v neobvladljiv bes ali sovraštvo.

Ko je ogrožena naša potreba po tem, da bi nas drugi upoštevali, sprejeli, ljubili, negovali, se lahko odzovemo tako z jezo, kot z užaljenostjo.

Ko nas kritizirajo, je lahko ogrožena naša samopodoba, predmet kritike, v katerega smo vlagali trud. Lahko nekdo ogrozi tudi naš občutek za pravičnost in resnico, ko čutimo/menimo, da je kritika neupravičena. Tudi v tem primeru se lahko odzovemo tako z jezo, kot z užaljenostjo.

Kdaj bomo torej užaljeni in kdaj jezni?

1. Nekdo ali nekaj nekoga užali. Ker slednji pravzaprav ni kriv, se užaljenost stopnjuje v
2. jezo in zamero, v človeku se pojavijo fiziološke reakcije (naraste telesna temperatura, notranji pritisk), notranja sila (v tem primeru jeza) se stopnjuje, zato v človeku nastopi želja, da bi napadel tistega, ki ga je razžalil.

Neredko se to prepleta med seboj, in smo en čas užaljeni, malo za tem pa jezni. In potem, ko morda ne bomo dosegli svojega, se bomo spet pogreznili nazaj v užaljenost.

Ja, kakšna pa je potem razlika med užaljenostjo in jezo? Malo boljši občutek dobimo, če si ogledamo temeljno razvrstitev in opredelitev ključnih čustev:

•Jeza: razjarjenost, bes, čemernost, srditost, razkačenost, užaljenost, nejevolja, ujedljivost, mržnja, sitost, razdražljivost, sovražnost, nasilje.
Čustvo jeze občutimo v situaciji, ko ocenimo, da se dogodki neopravičeno ne odvijajo v skladu z našimi željami in ko ocenimo, da smo dovolj močni, da to spremenimo.

Ulala! Kdo je zasledil, da užaljenost spada pod jezo? Užaljenost je malo bolj pasivna oblika izražanja jeze, kjer pričakujemo, da bo tisti, ki je žalil, ugotovil, da je ravnal narobe, in bo stvar popravil.

Drugače pa je psihoterapevt Milojevič dobro pojasnil, kaj je prezir, katerega je potrebno zastopiti, da bi bolje zastopili užaljenost.
Tukaj => http://www.viva.si/clanek.asp?id=3386. Ljudje smo užaljeni, če nas kdo prezira ali pa če zgolj mislimo, da nas prezira.

Tudi od tega, v kakšnem odnosu si s človekom, je odvisno, s kakšnim čustvom se boš odzval. Recimo... Več kokošk je ob posodi s hrano. Potem kokoško Vilmo neko dejanje kokoške Beti zživcira (razdraži). Vilma se počuti toliko MOČNO, da jo kljune, prizadeva si sterati jo proč od posode s hrano, pa čeprav ob tem tvega spopad. Lahko pa Vilma razvije neko simpatijo do Beti in si želi biti sprejeta, v stiku s sokokoško, ki jo je nek trenutek ogrozila (ali pa si zgolj domišlja, da jo je). In potem Vilma Beti z užaljenostjo sporoča, da ni ravnala prav, pa da mora stvari popraviti, stopiti iz posode za hrano naprimer. Seveda pa dvomim, da so kokoške na tem nivoju razuma, da jim užaljenost že laufa. Gre torej za človeške kokoške. Kar pa bi bila lahko že žalitev, če ne bi šlo za personifikacijo.

lp,
Boris_neužaljen
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Na forumu od: 11. 7. 2006
Kraj: Novo mesto

Neprebrana objavaNapisal/-a Boris » 16. Avg. 2008 9:23

Ko podgana1 ugotovi, da lahko špila užaljenost v razmerju s prezirljivo podgano2, in s tem doseže svoje, bo še v prihodnje špilala užaljenost. In če bo predolgo v družbi samo z njo, bo mogoče postala celo zasvojena z užaljenostjo. Ko bo podgana1 zrasla (dozorela po naše), bo šla v družbo drugih podgan. In tam bo naletela na podgane, ki se pa ohohoho, ko bodo skrunile njene vrednote, pa ne bodo odzivale na njeno užaljenost tako, kot podgana1 pričakuje. Takrat bo lahko postala razdražena, razjarjena ali srdita in bo z napadalnostjo hotela uveljaviti svojo voljo. Ali pa se bo zaprla vase in bo špilala užaloščenost.

In tako se bodo vrtali rovi in bodo tekle reke in bodo bruhali vulkani, dokler ne bo prišla podgana na tako stopnjo evolucije, da se bo naučila asertivnosti. Takrat bo pa tudi zares že kar zrela, ne pa le zrela po svojem občutku. Takrat ji bo med drugim tudi malo bolj jasno, kaj je ljubezen.
Uporabniški avatar
xxwoman
Debatorica
Debatorica
Prispevkov: 357
Na forumu od: 9. 6. 2008

Neprebrana objavaNapisal/-a xxwoman » 16. Avg. 2008 10:08

Torej na kratko: kujanje ne pomaga, boljši je pogovor :razz:
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Na forumu od: 11. 7. 2006
Kraj: Novo mesto

Neprebrana objavaNapisal/-a Boris » 17. Avg. 2008 17:49

Sicer je nek Boris že vse na dolgo in široko opisal, ampak fajn si je pa tudi ogledati videoposnetek o nečem tako pomembnem za življenje.

En meni všečen videoposnetek...
Pogovori: dr. Zoran Milivojević o užaljenosti

Kdaj se odzivamo z užaljenostjo in zamero? Kako na tak odziv vpliva naša samopodoba? Kaj je tisto, kar nas v resnici užali? Kako si lahko pomagamo? Na vprašanja odgovarja psihoterapevt dr. Zoran Milivojević.
Uporabniški avatar
srčica*
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 731
Na forumu od: 20. 6. 2005
Kraj: v njegovem srčku

Neprebrana objavaNapisal/-a srčica* » 19. Avg. 2008 19:28

Boris napisal/-a:opiši situacijo, v kateri si bil(a) zares zelo užaljen(a), kako je do nje prišlo, kaj vse je na to po tvojem vplivalo.

Poskusi biti mičkeno iznajdljiv(a).


bom zelo iznajdljiva... do situacije je prišlo ko se je na forum vpisal en Boris in v neko temo nabil v kratkem času ogromno postov, v katerih se posredno norčuje in uporabnikov tega foruma. Zakaj sem užaljena?, ker ga še admini niso spoznali za kršitelja, ki žali, se posmehuje in norčuje iz postov, ki so v nasprotju z njegovimi prepričanji.
"moški znajo odlično povedati svoje zadnje besede in oditi z odra"
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Na forumu od: 11. 7. 2006
Kraj: Novo mesto

Neprebrana objavaNapisal/-a Boris » 19. Avg. 2008 19:46

najboljši do sedaj, čista petka
Uporabniški avatar
Josephina
Cosmofrik
Cosmofrik
Prispevkov: 1563
Na forumu od: 20. 8. 2006

Neprebrana objavaNapisal/-a Josephina » 19. Avg. 2008 19:51

Hehe, Boris. Sicer se mi ne da vedno brat tvojih postov, ampak priznam, da imaš nekaj v tej tvoji skuštrani batici. :)

Drugace pa glede teme. Da bi razmišljala kako bi nekoga užalila - to se mi ne dogaja pogosto. Užalim nazaj, če se počutim užaljeno in najboljša žaljivka je spontana. Čeprav se mi ne zdi ravno najbolje hvaliti s tem.
Počutim se užaljeno samo, če prileti žaljivka od koga, ki mi kaj pomeni, torej od staršev, fanta ali prijateljic. Kdo na forumu ali pa kak mimoidoči me ne more tako užalit, da bi me prizadelo.
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Na forumu od: 11. 7. 2006
Kraj: Novo mesto

Neprebrana objavaNapisal/-a Boris » 24. Avg. 2008 12:31

Prefrigani načini žaljenja so taki, v katerih človek hlini svojo prizadetost, ali pa preko nerazumevajočega odnosa preko iracionalnih blodenj pride do napačnih zaključkov in v sogovornika projecira stvari, ki niso del njegove biti.

Od nekoga pričakuješ nekaj, kar on noče narediti. Skušaš ga nekako prisiliti. »Ti me žališ, zato hočem, da se spremeniš.« Včasih je to celo upravičeno, ampak jaz imam v mislih pezdetke ter tercijalke in ostale podleže, ki to počnejo iz nesmiselnih/neupravičenih/škodoželjnih/sebičnih razlogov, kjer ni nobene ljubezni, nobene težnje po razumevanju sogovornika.

Hlinjena užaljenost je eden od prepričevalnih orodij. Njen namen je neredko vršenje pritiska na sogovornika. Obziren sogovornik je prisiljen omejiti svojo argumentacijo. Ta prijem znajo nekateri duševni bolniki v svojih blodnjah spontano povezati tudi z žaljenjem in napadanjem sogovornika tako, da mu brez posluha za človeka in brez osnovane argumentacije pripišejo besede, ki jih nikoli ni izrekel (oz. so izven konteksta), lastnosti in namene, ki jih nikdar ni imel, dejanja,... Par primerov:
-Tvoje izjave so nekulturne in zelo žaljive.
-Zaradi tvoje napačne vzgoje sedaj gojiš do mene predsodke.
-Nič, kar rečem, ti ni prav.

Opravičevanje in izgovarjanje ("saj nisem tega tako mislil") je v takem primeru včasih najslabša reakcija. Prepričevalec si bo mislil "aha, padel mi je na finto" in postal bo še bolj agresiven.
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Na forumu od: 11. 7. 2006
Kraj: Novo mesto

Neprebrana objavaNapisal/-a Boris » 24. Avg. 2008 13:20

PROJEKCIJE – pripisujemo drugim problem, ki zadeva nas. Naše želje in potrebe, ki jih zavoljo česarkoli nočemo priznati, pripisujemo drugim. Lastne motive, ki družbeno niso sprejemljivi, vidimo in obsojamo pri drugih.

Oseba A se v javnosti pogovarja z osebo B. B na A projecira negativne lastnosti in A se počuti, kot da se ji godi krivica. Bolj zateženo zna biti, ko sta A in B v tesnih stikih. B zaradi projekcij obsodi A, da ji je storila krivico, jo žalila, potem pa je še užaljena/jezna. Še huje zna biti, ko B posledično začne ignorirati => takrat se potem A boji, kako bo B zmote raztrobila naokoli, hkrati pa se sama počuti utesnjeno, ker naj bi bila B prizadeta, pa ji ne more povedati resnice (ker pač B nima posluha za človeka in ignorira).

Če imam opravka s tako nespoštljivo/nevljudno osebo, kot je B, znam postati izjemno psihoanalitičen in humorno sarkastičen. Odvisno je seveda od mentalitete in prištevnosti osebe B ter okoljskih faktorjev.
~NIA~
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 5791
Na forumu od: 29. 4. 2006

Neprebrana objavaNapisal/-a ~NIA~ » 24. Avg. 2008 19:41

n m..
Uporabniški avatar
Dioniz
Cosmo moderator
Cosmo moderator
Prispevkov: 3231
Na forumu od: 21. 1. 2010
Kraj: Maribor

Neprebrana objavaNapisal/-a Dioniz » 22. Jan. 2013 4:10

Se trudim nikoli užaliti ljudi (se resnično ne spomnim kdaj sem nekoga namenoma užalil). Se predvsem držim mota, da je treba do ljudi okoli sebe bit dober, ker bodo itak ves čas doživljali hude izgube in bolečine in ne vem zakaj bi bil do njih sploh kaj druga kot dober.
“To be yourself in a world that is constantly trying to make you something else is the greatest accomplishment.”
― Ralph Waldo Emerson

Vrni se na Čustva

Kdo je na strani

Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov