Načini žaljenja

[Boris]

Podaj način, kako bi nekoga užalil(a).
Oziroma podaj postopek, kako pride do tega, da si užaljen(a) ti. S tretjimi besedami, opiši situacijo, v kateri si bil(a) zares zelo užaljen(a), kako je do nje prišlo, kaj vse je na to po tvojem vplivalo.

Poskusi biti mičkeno iznajdljiv(a).

[Boris]

Pa preden ne vrže kakšnega mazohista preveč visoko, bi mogoče še prišepnil, da me to zanima, ker iščem metode utrjevanja ljudi, ki imajo težave sami s seboj in stremijo po "trši koži". Morda s tvojo pomočjo celo najdem situacijo, v kateri bi se počutil užaljenega.

[kr.ena]

Podaj način, kako bi nekoga užalil(a).

Ne razmišljam o tem, ker nimam nikoli namena nikogar užaliti. Če kdaj to storim, je kvečjemu nenamerno.

Oziroma podaj postopek, kako pride do tega, da si užaljen(a) ti. S tretjimi besedami, opiši situacijo, v kateri si bil(a) zares zelo užaljen(a), kako je do nje prišlo, kaj vse je na to po tvojem vplivalo.

Užaljena sem, če se kdo pogovarja z mano z vzvišene pozicije v stilu "ti itak nimaš pojma". Ali če poskuša kaj doseči pri meni na način, kot se (neustrezno) vzgaja petletne otroke.
Pri ljudeh, ki mi nič ne pomenijo, se v tem primeru enostavno umaknem. Kjer se zaradi okoliščin ne morem umakniti, se pogovorim ali skušam s svojo reakcijo in vedenjem doseči, da me obravnavajo drugače. Ali se enostavno sprijaznim, da se nekateri pač tako obnašajo, ker jih nihče ni naučil drugače in da itak ni mišljeno osebno.

[Boris]

kr.ena, psihološko-filozofsko vprašanje - lahko užališ sama sebe?

[Pontifex Maximus]

O žaljenju ne razmišljam. Ko se zgodi se pač zgodi. Največkrat pa mi deluje zabavno.

[renatka_]

Užaljena se ne počutim nikoli, ker, če se zgodi kaj takega pač vržem na ignor in grem dalje. Se me ponavadi nič kaj ne dotakne. Sem pa že na splošno takšen tip osebe, ker se mi tudi npr. zasmili le malo kaj/kdo.


Če želim užalit... Hm.. To pa bi težko rekla, ker mi v kočljivih situacijah nikoli ne zmanjka besed in kar vre iz mene. Kar rečem, rečem, tako, da nimam ravno nekega določenega postopka po katerem užalim.

Sem oseba, ki z lahkoto nekoga dotolče in spravi v slabo voljo, je pa odvisno zakaj sem do koga takšna. Pri določenih se pač ne izbira sredstev.

[Boris]

@Pontifex Maximus
Joj joj joj, ja kaj je zdaj, možgani na off? Kaj pa če bi res kar brez možgančkov naokoli hodili in bi se vse zgodilo, ko bi se zgodilo...

Ko jaz simuliram žaljenje, to delam zavestno, poskušam se ne vesti kot orangutan, čeravno včasih paše biti orangutan. Ampak ne ob tem, ko simuliram žaljenje.

[Boris]

Užaljena se ne počutim nikoli, ker, če se zgodi kaj takega pač vržem na ignor in grem dalje.

Si sigurna, da za to odločitvijo ignoriranja ne sloni razburjenje, ki ga sproži dražljaj žaljenja? Torej, ne preneseš, da te kdo žali, ker te soočenje z užaljenostjo preveč boli, in se potemtakem nagonsko raje hitro ubraniš možnih negativnih posledic z umikom?

[manculina*]

Kadar užalm užalm fjst.. premislm kaj rečem.. najdem šibko točko 'nasprotnika' in ga tja diram

[Boris]

Primer, manculina, primer za bloga...

[Kika]

Nazadnje sm bla mal užaljena ko mi je tip prbil: 'Pa kok si pa stara,...' Ampak je bla itak malenkost in se nism sekirala več ko kšno minuto.

Najbl me zna prizadet fotr s kšnimi svojimi izjavimi, ko bi mogu vedt, da so neutemeljene, pa se jih useen zna znebit. Sm pa tut pr njemu že dobila trdo kožo in se ne sekiram več tolk, kukr sm se včasih.

Sama znam pa žalit (usaj se mi zdi) zelo prefinjeno. Ponavadi je to usmerjeno na ljudi, ki mi ne sedejo sploh- in takih res ni veliko. Al pa na kakšne mlajše, ki misljo, da so požrl vse znanje sveta in vejo vse, vidiš pa skozi pogovor, da to še zdaleč ni res. Velikokrat žalim skozi sarkazem- včasih folk niti ne dojame, a govorim resno, al se zajebavam. Ampak v mejah normale, se mi zdi, da ne pretiravam s tem.

[trepalnica]

jaz se pa ponavadi kontroliram in si ne dovolim, da se uzalim... ce pa se, se pa na zelo kratek cas... par minut... drugace pa sem baje jaz zaljiva do nekaterih, ceprav se meni ne zdi, ampak ljudje razlicno dojemajo/mo besede drugih... torej... Boris, ce bi rad konkreten primer, bi morala na kavo, da te zalim in uzalim (ce je verjeti govoricam)...

[Mju]

Podaj način, kako bi nekoga užalil(a).

če iščeš načine, kako užalit, nikol ne izpade dobr. to more bit spontano, nenačrtovano (ker situacij, okolja, razpoloženja..., pač ne moreš predvidevat) in v pravem trenutku, samo tako uspe.

pa še to - a je res vredno svoj čas porabljat za tko nesmiselne stvari, kot je načrtovanje žaljenja?

[Boris]

nice try

[xxwoman]

Če koga res ne prenesem, ga užalim tako, da mu povem neolepšano resnico. Drugače pa se vedno trudim biti prijazna.

Mene je npr. en prijatelj zelo užalil tako, da je pri nekem prepiru iz ljubega miru držal z eno drugo prijateljico, čeprav se je v resnici strinjal z mano (ampak je vedel, da je ona bolj vzkipljiva od mene in se mu ni dalo poslušat njenega tečnarjenja). Ko je to večkrat ponovil, nisem bila samo užaljena, ampak besna

Užalijo me ljudje, ki izkoriščajo mojo prijaznost in pripravljenost pomagati. Ne jezim se in jim ponavadi vseeno pomagam, ampak zgubim spoštovanje do njih (kot sem ga tudi do tistega prijatelja iz prejšnjega primera.)

Užalijo me ljudje, ki mi v navalu jeze izrečejo kaj grdega, tudi, če tega ne mislijo. Navadila sem se že, da me ne prizadene več, ampak z njimi ne morem več imet toplih odnosov.