Mlada mamica??

[Kaychee]

Morje, kjer si večinoma na obali in poležavaš, se ne more meriti s potovanjem v smislu ogledovanja sveta al kako bi se drugač izrazla. Če greš deleč, si valda naložiš čim več ogledat, prehodit, prepotovat - tud z javnimi sredstvi in tega se jest ne bi šla z otrokom. Že za odraslega je naporno.

Zame osebno je velik laži, da si dam dele duška in da pol brez slabe vesti ustvarm familijo in dom.[/list]

[*purple*]

lorelaj....ja je precej razširjena stvar, sam nikjer pa ne piše, da je usak ki želi potvat nagnjen h backpackerstvu.
jst tud želim potovat, ampak ne v smislu backpackerstva da ne vem al bom lohk kje spala al ne, pa tud v smislu all day long poležavanja na plaži ne.pač neka umesna varianta.
ja,ti si pisala v stilu da se ne da potovat.Ok, če greš backpack varianto mogoče res ne, ampak drugač se pa komot da.
Tist, da je kriu sm pisala v poljubni osebi.Za tiste ki pravijo da je otrok kriv

[ena pač]

punce res izkoristte mladost, ker bo hitr minila. nočem da bi katera izmed vas bla stara 25 pa mela 5 otrok. moja najboljša prijateljica je stara 22 pa ima 3 otroke tko da... pa ma čist zjeban life. sam okol otrok se ji vse vrti:S nima časa zase nikol. tist k je na faksu, pol pa itak leti v vrtec po njih... fotr jih je pa zapustu

...

[no angel]

Moja osebna merila za odločitev za ali proti otroku si sledijo tako:
***bistvena je želja po otroku (jaz je v 30 letih še nisem občutila, zato tukaj že neham razmišljat, haha…)
**urejene bivanjske razmere (lastno ali najemniško stanovanje, nikakor pa ne skupno gospodinjstvo s svojimi ali partnerjevimi starši)
*finančna varnost (redni dohodek obeh partnerjev)

Pač to je moje razmišljanje ; ob prisotnosti prvega pogoja (res močna želja) bi lahko recimo spregledala enega od preostalih, ob odsotnosti prvega pa itak nimaš kaj sploh razmišljat, hehe

No s tem se js najbolj strinjam.
Drugač pa tud js nimam niti najmanjše želje po otroku in si niti ne predstavljam, da bi me kej takga kmal prjel, sicer pa niti nimam zdej kakšne resne zveze, tak da že zarad tega še par let ne bo nč naraščaja (mislim namreč, da morš bit z nekom vsaj ene 3 leta skup, da se odločiš za kej takga).

[lorelaj]

lorelaj....ja je precej razširjena stvar, sam nikjer pa ne piše, da je usak ki želi potvat nagnjen h backpackerstvu.

Ne da se mi več. Točno to sem ti že prej napislala, ampak tebi je očitno treba še narisat.
(Ja, PMS mam.. )

[snezinka*]

dolgih eksotičnih srfarskih počitnic ne enačim z luxuznimi počitncami, ker so delč od tega (ok, srf je pa res luxuz, sploh če nimaš sam enga doma )

službo za nedoločen čas sicer mam, stanovanje tud, desca tud...
pač mi ni do naraščaja, big deal... čim dlje hočm ohrant lepo vitko telo - kill me

mlada mamica pa itak ne morm bit več, ta vlak je odpeljal

no, sj ostalo me ni tolk zmotl, sam v keri knjigi pa pa piše, da se, ko si noseč nujno zrediš, ko pujsek? poznam in vidim ogromno žensk, k jim je zrasel samo trebuh in to je to! npr. moja mami se ni ne pri meni, ne pri bratu zredila drugam. sicer pa, če se zdravo prehranjuješ in ne ješ ko pujs oz. ješ tako, da boš zdrava ti in tvoj otrok, se gibaš (poznam take, ki so vsaj do 9-ga mesca normalno hodile v hribe - pač ne neki nevarno, ampak so) in pol spraviš v red še tvoj trebuh po porodu, bi mogu ostat tak kot si bil prej. je pa vlik odvisn od genske zasnove...

tko, d to je smešn, d se zrd tega neb člouk odloču za otroka.

[*zverinica*]

^^ nism nikjer napisala, da je to moj glavn razlog...v bistvu niti ni razlog, sam za zravn sm napisala kot dejstvo...če zdej nism pujs, tud če bi bla noseča neb bla pujs in tud po porodu neb bla pujs

enostavn nimam ne želje, ne namena, ne materinskega čuta oz. česarkol že

[rinca]

Jaz mislim, da se za starševstvo odločajo predvsem tiste punce, ki v bližnji prihodnosti nimajo nekih "težkih" ciljev, ob katerih bi jih ta otrok lahko omejeval. Take punce ponavadi nimajo namena prepotovat cel svet... verjetno tudi nimajo namena poglabljat svojega študija (magister, doktorat)... kšne pretirane kariere tudi ne mislijo ustvarjat itd. Kajti vse našteto bi bilo skorajda nemogoče ob prisotnosti majhnega otroka (izjeme se seveda najdejo, ampak so bolj v manjšini).

Z drugimi besedami; nimaš drugega dela, zato se odločiš za starševstvo.

zakaj bi te pa otrok omejeval pri izobraževanju? mene čaka še pravosodni, kasneje bi šla delat še kakšen magisterij ali MBA in po tvojem mnenju bi morala vse to naredit pred otrokom??
potovala sem kar precej med faksom in tud mislim še naprej, mal z otrokom (ne, ne bom 6 mesečnega otroka v indijo peljala), mal brez.
mislm, sej še nimam otrok, si jih pa želim in to ne zato, ker ne bi imela drugega dela dost

[snezinka*]

^^ nism nikjer napisala, da je to moj glavn razlog...v bistvu niti ni razlog, sam za zravn sm napisala kot dejstvo...če zdej nism pujs, tud če bi bla noseča neb bla pujs in tud po porodu neb bla pujs

enostavn nimam ne želje, ne namena, ne materinskega čuta oz. česarkol že

nene, sj sm prebrala d to ni tvoj glavn razlog in d je blo to sam zravn napisan. sj me ne mot, če nočeš še met otrok, pač tvoja stvar, tvoje mišljenje (tudi js jih neb še mela), sam pač ob to sm se obregnla, k mi je blo smešn. če je pa tk ko pravš pa še boljše

[bombica]

Ne vem al tu nobena nima otrok, al pa nobena noče napisat.
V vsaki izjavi je kaj, kar je čisto res, ampak vsak zase se mora odločit. Če čakaš, da boš mel redno službo, dovolj denarja, stanovanje,....mogoče nikoli ne boš imel otrok. Tudi razmišljat o tem kaj vse se lahko v življenju zalomi je brezveze, ker nikoli ne vemo kaj nas čaka in zelo priporočljivo je,če izkoristimo čim več stvari - ko se pač da in ko nam pač je.
Jaz sem imela 1. ko sem bla 20.
Pa kljub otrokom bom šla drugo leto na fax. Glede denarja je tudi tak, da otroci ne rabijo "polno rit" vsega, ampak je pri vzgoji najpomembneje, da jim privzgojimo vrednote pomembne za življenje, ne pa da jim je samoumevno, da dobijo vse kar si želijo.
Vse se da če se hoče, z otroci ali brez!

[Sp3lca]

Glede denarja je tudi tak, da otroci ne rabijo "polno rit" vsega, ampak je pri vzogi najpomembneje, da jim privzgojimo vrednote pomembne za življenje, ne pa da jim je samoumevno, da dobijo vse kar si želijo.

Ja sej ne gre za to, da bi meli otroci polno rit vsega, ampak eni si skoraj plenic ne bi mogli privoščit, pa vrtec tudi ni brezplačen. Seveda so najpomembnejše vrednote, ljubezen in to, da si otroka želiš-ampak od ljubezni in vrednot se, žal, ne da živet.

[Poison Girl]

...

[bombica]

Sp3lca jaz sem samo podala MOJE mnenje in MOJE izkušnje. Tudi sem zapisala, da se vsak sam odloči, druga pa ne mislim pojasnjevat ker mislim, da je dovolj razumljivo.
Pa še enkrat. Vse se da, če se hoče!

[positive vibration]

Mislim, da tukaj ne govorimo o tako nizkem standardu, kjer otrok ne bi imel kaj jesti.

Sploh pa so bombažne pleničke veliko bolj ritkam, okolju in denarnici prijazne kot pa plastične pamperske.
Strinjam se z bombico: če samo čakaš, se naenkrat zalotiš pri 39 letih ves paničen.
Ne vem, zakaj je faks tako relevanten dejavnik pri nekaterih.
Študentske družine imajo mnogo olajšav, tako mamica študentka pri opravljanju študija, kot pri privilegiju za stanovanjske sklade in sheme varčevanj...da ne omenjam prednosti pri iskanju prve službe, če že imaš doma enega otročička. Torej je mladost prednost in nikakor ovira pri odločitvi za otroka.

[kAtz]

Mam pol sestro, je imela prvega otroka pri 26, drugega pa pri 30. Že kot dojenčka sta ble tamale vsepovsod. Njen mož je pilot in ona je jadralka, in sta jadrala vsepovsod pa sta ble tamale skoz zrawn. Vsaka ji čast, ker ne poznam lepše vzgojenih otrok. Zdaj je sestra stara 42 in so se očitno odločli še za enega, ker sm pravkar zvedla da bojo zibali. Aja, pa sestra je delala zrawen tudi šolo za višjo medicinsko sestro, imela je dežurstva ponoči, pa milijon milijon izpitov ... Po dveh otrokah ima postavo kot manekenka, ker se je po rojstvu vzela k sebi in začela spet telovadit, drgač pa tk zdravo živijo..
Vse ji je uspelo, življenje ji gre kot po maslu.
Mislim, da če si to res močno želi, ni problem. Vse se da če se hoče.