Mlada mamica??

[kiny]

5 ljudi z moje OŠ, moja generacija (89) ma al pa pričakuje otroka?!?!

A pa so šli po OŠ naprej na poklicne srednje šole? Ker če pomislim za nazaj, ni v prvem letniku faksa niti ena moja bivša sošolka imela pogojev za otroka preživljat. Če imaš pri 18ih že poklic, je pa stvar malo drugačna.

Ja lahko pa da ma partner tok bolšo službo in zaenkrt oba preživlja sam s svojo plačo pa je mogoče starejši al pa majo doma dost denarja....

[trapa]

^^v našem OŠ razredu (letnik 82) ima samo ena otroka, pa še to dojenčka. Pa en je poročen. In se mi zdi čisto normalno, da ni številka večja.

[softTouch]

jest tud vidim kar dost mladih mamic (tam okrog 20). pa me redkokatera vsaj SŠ narejeno. večinoma jim pomagajo starši al pa majo mal starejšega tipa,ki ma pač redno službo in je kolikortoliko pri denarju.
jest pravim vsak dela kar hoče.osebno se nikoli ne bi odločila za otroka pri 20-ih, takrat bi 100% šla splavit. ampak je fajn da maš vsaj srednjo šolo narejeno,to se mi zdi res minimum. tiste punce,ki majo otroke pri 15-ih to mi niti slučajno ni normalno.
zanimivo,da je dosti takih v tej temi,ki pravijo da ni nič takega met otroka tud če nimaš vseh sredstev (ker se kasneje itak vse kao pošlihta). pri temi o psih in mačkah pa ne, morš imet denarja da lahko živali kupuješ najboljšo hrano in ne vem kaj vse, če sam katera omeni da mačku kupuje hrano,ki se jo dobi v navadni štacuni jo je treba na križ pribit. zanimivo. (vem da je imeti otroka svetlobna leta drugače,kot met domačo žival,ampak mi nisem mogla mimo tega. in ne,ne primerjam otrok z živalmi)

[dorah_]

[softTouch]

ja sej načrtuješ že lahko,da maš prvega pri 25 in tako naprej. kaj pa če se ravno takrat razideta s partnerjem?kaj pa če ne moreš kar tako zanositi in moraš na zdravljenje? veliko je teh dejavnikov in ne morš zdej rečt da nikol ne bi imela prvega šele pri 30-ih. kaj veš kaj te čaka v prihodnosti

[kr.ena]

Spet smo pri tej temi ...
Se strinjam s tem:

Moja osebna merila za odločitev za ali proti otroku si sledijo tako:
***bistvena je želja po otroku (jaz je v 30 letih še nisem občutila, zato tukaj že neham razmišljat, haha…)
**urejene bivanjske razmere (lastno ali najemniško stanovanje, nikakor pa ne skupno gospodinjstvo s svojimi ali partnerjevimi starši)
*finančna varnost (redni dohodek obeh partnerjev)

Pač to je moje razmišljanje ; ob prisotnosti prvega pogoja (res močna želja) bi lahko recimo spregledala enega od preostalih, ob odsotnosti prvega pa itak nimaš kaj sploh razmišljat.

Avtorica prvega posta si očitno otroka res želi ... in to, kar potrebuje, je le zagotovilo, da se da. Ja, da se. Vsi poznamo punce, ki so doštudirale v roku z dvema otrokoma in potem vpisale še magisterij. Seveda tudi vsi poznamo take, ki so pustile faks, tipa in otroka dostavile svoji mami, same pa veselo žurale dalje ... ampak od tu naprej je vse odvisno od posameznice.
Če si otroka s tipom res želita, ga torej imejta. In vso srečo ti želim. Pa še to: nobene ne poznam, ki bi resno obžalovala dejstvo, da ima otroka - pa naj ga je imela kadarkoli, pri dvajsetih ali pri štiridesetih. Obstajajo pozitivne strani tako zgodnjega kot poznega starševstva in če si v duši optimist, se pač osredotočiš na pozitivne strani. Negativne so pa tudi v obeh primerih ...

V tejle temi se načeloma strinjam s Purple. Imeti otroka je le deloma racionalna odločitev in čakanje na diplomo, redno službo, večjo plačo, lastno stanovanje, "izživetje" s potovanji z nahrbtnikom po džungli, ... lahko privede do tega, da imaš 50 let, ko izpolniš vse naštete pogoje. Imejte otroke takrat, ko si jih želite - ali pač takrat, ko se zgodijo, tudi če niso ravno načrtovani (če si jih vsaj malo želite). Ostalo bo že šlo, če imate željo, voljo in pogum. Če pa tega nimate, vam tudi brez otrok ne bo komot v življenju.

Odzvati se moram le na tole:

men so pa najbolj smešne karieristke, ki se pri 37 letih tresejo in hodijo na raznovrstne preiskave in tolčejo z glavo u zid, ker bodo težko donosile prvega, kaj šele kšnega otroka več.ma doktorat, ma bajno službo, ma ornk dnara...a nima sreče,nima tistga pravega kar si želi..how sad is that?

Smešne? Res zabavna je tuja nesreča ali kaj?
Ljudje imamo različne poti v življenju. Tudi ni rečeno, da so ženske iz tvojega primera res karieristke, ki so odlašale z nosečnostjo zaradi kariere. Morda si otroka prej niso želele. In če mi je kakšen razlog za imeti otroka res nesmiseln, mi je tale: imejmo ga zdaj, ko smo še mlade, čeprav si ga ne želimo, ker mogoče takrat, ko si ga bomo želele, ne bomo mogle zanosit.
Kdo ve - morda ženska iz tvojega posta tudi pri petindvajsetih ne bi mogla zanositi? Tega ne ve nihče, niti zdravniki. In brezveze se je potem ubadati z lastnimi očitki, kaj šele s tujimi.
Sama težko razumem tako željo po otroku, s tem pa nočem povedati, da se mi zdi brezvezna. Ja, zelo verjetno je to res hudo, če si želiš otroka, pa ga ne moreš imeti. Morda bo to tudi mene doletelo pri štiridesetih ... ampak vsaj glede na svoj karakter sklepam, da se bom s tem sprijaznila. Če pa ne in bom v totalni depresiji, je pa zadnje, kar si želim, čreda purplic, ki mi bo škodoželjno zavpila: "Zakaj ga pa nisi imela prej, šlik šlak".

Zadnjič sem razmišljala o sebičnosti. Je sebično ne imeti otroka zaradi lastne komoditete in egocentričnosti (ker nočeš, da bi ti bil kdo pomembnejši kot ti sam) ali je bolj sebično za vsako ceno želeti svojega otroka, svoje gene in svojo kri ... pri tem, ko je svet poln nepreskrbljenih in nesrečnih otrok?

[*purple*]

ja kr.ena, smešne.
zakaj smešne?Ker verjetno cel lajf širijo raznorazna prepričanja na druge, kako je treba met nevemkaj use,kako je služba pomembna, kako pomembno je imeti denarja da si z njim rit ubrišeš, na koncu konceu, pa maš kaj?
denar, denar, denar, naziv dr-ja pred imenom in kariero.Od lajfa, oziroma tistega bistva, pa nimaš kaj dosti.
Primer od moje kolegice sestra.Tupila v glavo usem naokoli kako je šola pomembna, kako je doktorat pomemben, kako je pomembna kariera in denar...In na koncu jo najdeš v opisanem zgoraj.
sori, same so si tako želele, nihče jim ni tega narekoval.
treba je pač useen met neko mejo in neki razmišljat v tej smeri,ker te biološka ura ne bo čakala.
ne rečem, lahko se znajdem umes med neplodnimi,lahko se zgodi čist komot, čist usakemu.ampak načrtno se pa sigurno ne bom zezala s tem in čakala na zadnji moment.
pri marskteri ni bistvo to, da si otroka ne želi, ampak si ga, a jo prepričanje glede kariere premami.Najprej je treba poslušat srčne želje, šele na to tiste, ki jih lahko gradimo tudi kasneje.
potem jok pač žal ne pomaga....
tako je pač moje mnenje glede tega.ne bom nobenmu delala šlik šlak, mislna si pa bom svoje.nausezadnje je to samo tvoja kriuda, pa jo nosi dalje.

za nepreskrbljene in nesrečne otroke, bi morali pač psokrbeti njihovi starši, med drugim tudi država da se jih bi lahko psovajalo.Glede na stanje pri nas je vidt kot da nikjer ni nbenga nesrečnega otroka in da se majo očitno v sirotišnicah velik boljš,če ti ne boš znal enga kvadratka rešt na njihovem psihotestu in ja egoistično ali ne, najprej je moje, potem je drugo,ki bi postalo moje.Ampak najprej moje!brez slabe vesti.

softtouch, tvoj post sem pričakovala.
ne govori se o načrtnem delanju otrok, ampak če se ponesreči.V tem primeru se mi zdi pač fer, otroka obdržati, oziroma pač sprejeti psoledice kakorkoli jih že boš.se tud dostikrat zgodi, da ugotovijo nosečnost po tromesečju, za katerega je namenjen splav in ti ga komisija neodobri.kaj pa potem?Primerm otroka in ga zabrišem v kanto za smeti, ker pač lih ne bo meu adidask superg?v teh primerih se da prit skos.
Sicer pa žival in človek..Žival je celo žiulenje odvisna od nas, odvisna od zdraustva ali jo bomo peljali in plačali ali ne, odvisna na useh področjih.Otrok tudi, dojenček sploh ja.Ampak ne vem če kšna mati daje svojmu otroku slabo hrano.Če pa ja je pa slaba mati, kot so slabi pasji lastniki!zdraustva ne rabiš plačevat dojenčku, ga samo pelješ in ga pozdravijo, itn....jst tuki vidm razliko.
aja, verjetno tud otroku ne boš dajala ko bo odvisn od tebe, hrano s katerimo ima lahko kronična unetja dlesni, odpovedi ledvic in če boš kdaj prebrala kje, da je kšna otroška hrana zanič, je tud ne boš več dajala otroku, right?
No torej, storimo isto pri živalih.

[Libido.]

In smo spet tam ...

[softTouch]

sej se mi sploh ne da ampak...
če punca šele po treh mesecih ugotovi,da je noseča,je neodgovorna al pa totalno nepoučena o bioloških zakonitostih svojega telesa.najbrž bi blo v obeh primerih bolje,da še nima otroka,sam na tej točki je že perpozno.
strinjam se s kr.eno.ni se lepo naslajat ob tuji nesreči.prioritete se v življenju spreminjajo. če se ženska počuti pripravljeno za maternistvo šele pri 35 ne vidim v tem nič slabega. pa tud karieristke mormo met,kaj naj bojo na vodilnih položajih samo moški?
kar se tiče tistega,kar sem napisala glede domačih živali. gre se za princip. recimo,če boš ponesreči zanosila boš obdržala otroka,čeprav nimaš redne službe, dokončane šole, stanovanja.prav,tvoja odločitev. če pa slučajno zaluta brezdomna mačka k tvoji hiši pa jo nikar obdržat,če ji lahko privoščiš le whiskas. pa mislim,da so povprečni letni stroški vzdrževanja mačke/psa ( z veterinarjem vred) neprimerljivi z vzdrževanjem otroka.

[kr.ena]

ja kr.ena, smešne.
zakaj smešne?Ker verjetno cel lajf širijo raznorazna prepričanja na druge, kako je treba met nevemkaj use,kako je služba pomembna, kako pomembno je imeti denarja da si z njim rit ubrišeš, na koncu konceu, pa maš kaj?
denar, denar, denar, naziv dr-ja pred imenom in kariero.Od lajfa, oziroma tistega bistva, pa nimaš kaj dosti.
Primer od moje kolegice sestra.Tupila v glavo usem naokoli kako je šola pomembna, kako je doktorat pomemben, kako je pomembna kariera in denar...In na koncu jo najdeš v opisanem zgoraj.
sori, same so si tako želele, nihče jim ni tega narekoval.
treba je pač useen met neko mejo in neki razmišljat v tej smeri,ker te biološka ura ne bo čakala.
ne rečem, lahko se znajdem umes med neplodnimi,lahko se zgodi čist komot, čist usakemu.ampak načrtno se pa sigurno ne bom zezala s tem in čakala na zadnji moment.
pri marskteri ni bistvo to, da si otroka ne želi, ampak si ga, a jo prepričanje glede kariere premami.Najprej je treba poslušat srčne želje, šele na to tiste, ki jih lahko gradimo tudi kasneje.
potem jok pač žal ne pomaga....
tako je pač moje mnenje glede tega.ne bom nobenmu delala šlik šlak, mislna si pa bom svoje.nausezadnje je to samo tvoja kriuda, pa jo nosi dalje.

Torej gre bolj za to, da privoščiš tistim, ki so prej težile svoj prav vsem naokrog. Pa vse niso (nismo ) take. Vsaka po svoje - ampak meni se zdi še vedno brezveze, da bi imela otroka pred tridesetim, čeprav si ga nisem niti najmanj želela, pač samo zato, da ne bo potem prepozno in da mi ne bo kdaj žal. In ne gre zato, da bi hotela najprej diplomo, magisterij, kariero, hišo, moža in psa. Gre le zato, da imaš otroka takrat, ko si ga želiš. Če ti ne rata, ti pa pač ne. Saj ni edini smisel življenja razmnoževanje in nadaljevanje vrste. Vsaj zame ne.
Vedno v življenju sprejemamo neke odločitve in potem se pač soočamo s posledicami. Morda imaš prav - otroka ne moreš imeti pri petdesetih (vsaj ne brez konkretne in za nekatere sporne medicinske pomoči), srednjo šolo pa lahko končaš še tudi v domu za upokojence. Nič ne očitam tistim, ki se tako odločijo. Ampak predpogoj je želja glede otrok.

za nepreskrbljene in nesrečne otroke, bi morali pač psokrbeti njihovi starši, med drugim tudi država da se jih bi lahko psovajalo.Glede na stanje pri nas je vidt kot da nikjer ni nbenga nesrečnega otroka in da se majo očitno v sirotišnicah velik boljš,če ti ne boš znal enga kvadratka rešt na njihovem psihotestu in ja egoistično ali ne, najprej je moje, potem je drugo,ki bi postalo moje.Ampak najprej moje!brez slabe vesti.

To, kar sem napisala

Zadnjič sem razmišljala o sebičnosti. Je sebično ne imeti otroka zaradi lastne komoditete in egocentričnosti (ker nočeš, da bi ti bil kdo pomembnejši kot ti sam) ali je bolj sebično za vsako ceno želeti svojega otroka, svoje gene in svojo kri ... pri tem, ko je svet poln nepreskrbljenih in nesrečnih otrok?

,
sem mislila bolj na načelni ravni, ne tako konkretno. Seveda ima prednost tvoj otrok, potem ko ga enkrat imaš. Ampak dokler ga nimaš ...

[freaky]

denar, denar, denar, naziv dr-ja pred imenom in kariero.Od lajfa, oziroma tistega bistva, pa nimaš kaj dosti.

Si morda pomislila, da kariera, nazivi dr ali mag ne pomenijo samo denar, ampak mogoče tudi kakšno dodatno znanje? In ja, znanje pa je lahko za nekatere (tudi jaz sem med njimi) bistvo življenja (oz. vsaj eden izmed bistev). Tako da je govorjenje, da takšni ne poznajo bistva življenja, popolnoma nesmiselno.

[agonistka]

jz si pri svojih 21 niti najmanj ne želim otroka, in tut če bi si ga ga nebi imela, ker mu pač nebi mogla sama nudit pač vsak kar otrok rabi, na plečih staršev pa že nebi žvela, oz obremenjevala starše sam zato ker bi si jz želela otroka, oni bi pa plačval. ker mislim da je nek materjalni status da lahko nudiš normalno življenje nujn.
Mislim, da treba na otroka pomislit ča mu lahk nudiš vse kar rabi, in se mi zdi egoistično, da pač ga maš ker si ga želiš ampak nimaš pa še za plenice.
Če pa recimo nekdo dela in lahko normalno preživlja sebe in otroka pa jih lahk pa tut 10 zarad mene pa tut če je še mlad.
poznam nekaj primerov tako imenovanih mladih mamic, ki si zanosile v srednji šoli, in ni se lepo končalo, vendar so tut kake izjeme.
Sicer pa ma vsak v življenju svoje prioritete in nikir ne piše da je nujno met otroka kot da je zj to ena obveznost, maš ga ko si pripravljen v vseh pogledih, lahk pa tut nikol nisi.

[Gost]

1. O otroku se odloča par, mnenje na forumu je popolnoma irelevantno.

2. Ne poznam niti ene mlade mamice, zato ne morem deliti izkušenj.

3. Sama ne čutim nobene potrebe po otroku (21 let).

4. Kaj je materinski čut? Tudi mene prevzamejo nosečnice in se stopim ob kakšnem lepem dojenčku, ki se smeji ali sesa prstek, ampak niti slučajno tega ne povezujem z materinskim čutom, ker potem bi otroka morala imeti že nekje v vrtcu, ko so me otroci mlajši od mene, posebej dojenčki, že zelo zanimali in fascinirali. To ni materinski čut. Niti ni materinski čut to, da v tvoji okolici kolegica zanosi in se s tipom pripravljata na družinico, ti pa si kar naenkrat zaželiš še svojega - vpliv družbe pač. Materinski čut po moje izhaja od znotraj in je toliko močen, da lahko premaga vse zunanje prepreke - ja, sliši se idealno, ampak verjamem v to in sem prepričana, da večina tistih, ki sedaj sanjarijo o dojenčku (ki mimogrede enkrat zraste, shodi in se ne pusti samo cartat - je treba z njim početi še kaj drugega), tega še ne čutijo zares. Ne vem, kam se vam mudi.

[klawdy]

Sama in moj fant imava močno željo po otroku, občasno naju kr prime da bi... pa me poboža po trebuščku kot da sm noseča. Ko bom končala faks bom stara nekje 25 let in če dobim po diplomi redno zaposlitev, bova takoj izkoristla trenutek, kr on ima že itak šiht, če pa se zalomi prej pa tud mogoč že med diplomo. Še kake 2 lete morm počakat do takrat, pa že itak 4 lete čakava.

[classy]

5 ljudi z moje OŠ, moja generacija (89) ma al pa pričakuje otroka?!?!

A pa so šli po OŠ naprej na poklicne srednje šole? Ker če pomislim za nazaj, ni v prvem letniku faksa niti ena moja bivša sošolka imela pogojev za otroka preživljat. Če imaš pri 18ih že poklic, je pa stvar malo drugačna.

Ja en je šel na poklicno šolo, se potem prepisal na neko lažjo poklicno, če se ne motim, je obtičal v drugem letniku. Majo dobrih 50m2 veliko dvosobno stanovanje, ima sestro, zdej se bo pa še noseča punca tja priselila, torej jih bo 6. In je zanč fant ugotovil in rekel fotru, da se mu zdi, da bi pa mogoče lahko začel kej delat. Njima s punco je pa to itak ful smešn, sploh se ne obremenjujeta s tem, da pač nimata osnovnih pogojev.


Ena je rodila že pr 16-ih, mislm pa, da zdej dela neko šolo in živi s tipom.


Za eno samo vem da je rodila, šolo pa dvomim da ma.


Ena je bla na Roški, je zgledala res pametna punca, mislm pametna, pač tko, da si ga ne bo tok zgodi nakopala. Če je zdej na faksu pa ne vem.


Ena je bla pa že pr 16-ih noseča z dvojčki, pa je pol splavila, pol sta se s tipom poročila pa pol ločila, noben od njiju pa nima šole, zdej je pa spet s tem noseča.



In to vse sem zvedla učeri, ko sem srečala bivšo sošolko.
Po eni tsrani se mi zdi skrajno neodgovorno, da maš otroka, če nimaš pogojev zanj. Po drugi pa, sej otroci nekako niso privilegij bogatejših oz. srednjega sloja? Mislm, sej se ne pričakuje, da bomo mel vsi najmanj uni izobrazbo. Čeprov vse bolj kaže na to, sam to je že druga tema. Ampak ja, kokr si rekla, je razlika, če maš poklicno al pa še tega ne.



Ma ne vem, js sploh ne vem če bi mela otroke, če pa že, pa pred 30 ne. Ker itak nisem taka oseba, pa še mal sem 'nomad' in upam, da se bom veliko selila in potovala, kar pa je z otrokom mal težje. Pa res si ga ne želim tok, zaenkrat. Mi je pa lepo, če si ga kdo želi in si ga lahko tudi privošči in ga potem ima pri 23 recimo. Če to komu paše je super.