Mlada mamica??

[*mala*]

Js tudi mam 3 bivše sošolke, ki že rodile, pa živim na vasi.
Ena že pri 16 imela dvojčka, z fantom nista več skup, čeprov živita skup. Punca nima nč šole narejene (sam OŠ).
Drugi dve pa v preteklem letu. Ena živi zdaj v Lj z fantom, naredila srednjo, zdej dela faks. Za tretjo pa nič ne vem.

Očitno se to bolj po vaseh dogaja

[jullia_]

Po eni tsrani se mi zdi skrajno neodgovorno, da maš otroka, če nimaš pogojev zanj. Po drugi pa, sej otroci nekako niso privilegij bogatejših oz. srednjega sloja? Mislm, sej se ne pričakuje, da bomo mel vsi najmanj uni izobrazbo. Čeprov vse bolj kaže na to, sam to je že druga tema. Ampak ja, kokr si rekla, je razlika, če maš poklicno al pa še tega ne.

Ne, saj ravno to sem hotela povedat. Če gre nekdo na poklicno šolo, je pri 20ih že redno zaposlen in ima precej boljše pogoje za otroka kot pa nekdo, ki par ur na teden dela preko študenta.

[Mju]

a torej nekdo, ki ni redno zaposlen, nima stanovanja, (po oceni okolja) primerne plače and so on ni primeren za starša oz. je manj primernejši od nekoga, ki je redno zaposlen ampak ima minimalno plačo in nobenih možnosti za napredovanje in povečanje le-te?

js pa mislim, da je, če že gremo glede financ, prej primernejši tisti, ki hodi na faks - mogoče bo res mel mali kakšno igračo manj pa mal bolj ponošeno podarjeno piđamo od ene žlahte, ampak bo starš (verjetno, zdej govorim pač o tistih odgovornih, ki imajo namenoma družino mladi, torej nimajo namena pustit študija zaradi tega) prej ali slej doštudiral in, kot nam je vsem jasno, enkrat dobil službo z mnogo boljšo plačo od tistega, ki že pri 20ih z neko poklicno šolo redno dela. in sama vidim pri vrstnikih, da grejo veliko lažje študirat (= brez da bi se vsak dan sekiral, če bojo lahko starši plačali študenta) tisti, ki so jih starši imeli mladi pa mogoče takrat še brez službe, pa so doštudirali, kot pa tisti, katerih starši imajo že od začetka neko poklicno šolo...

seveda js ne govorim o tistih, ki ne načrtujejo otrok; govorim o tistih starših, ki si želijo načrtno imeti dojenčka

[*purple*]

Torej gre bolj za to, da privoščiš tistim, ki so prej težile svoj prav vsem naokrog.

privoščim ne, tega nism nikjer napisala.Zdi se mi pa malce patetično.
men je konc konceu useen kaj in kako ma nekdo drug, nisem kamnita ko mi nekdo pove, da se trudi imet otroka, pa ne gre.Ampak na take stvari je treba žou prej mislt.
Ne gre se sam za recimo te ljudi, ampak tud mediji, dostkrat povelčujejo kariero.Men se pa zdi, da morš izbrat tisto kar je v tvojem srcu taprvo in kar te bo naredilo srečnega.če te otrok ne bo je logično da se ne boš določil zanj,a mpak če te bo, pa to željo useeno tlačiš zaradi takih banalnih razlogou, potem žou.
z željo se strinjava kr.ena, sej o tem govorim.
Ti si napisala, o štdiranju na hišo, psa, denar, šolo itn...No, o tem govorim.želja je, ampak na koncu jim čas poteče.

dokler nimam svojega otroka, lahko sodelujem v dobrodelnih akcijah, v katerih tudi sodelujem.Ne seveda skos in kukr se da, ampak pomagam pa le malo.kaj več pa žal....(če sm te sploh dobr razumela?)

freaky...ja želiš imet znanje, imela boš veliko znanja, za otroka ti pa lahko zmanjka časa.spoštujem use odločitve, logično da nekdo neki želi iz sebe ustvart, ampak useeno so stvari, na katere je tud treba gledat, da ni prepozno.

[kr.ena]

.Men se pa zdi, da morš izbrat tisto kar je v tvojem srcu taprvo in kar te bo naredilo srečnega.če te otrok ne bo je logično da se ne boš določil zanj,a mpak če te bo, pa to željo useeno tlačiš zaradi takih banalnih razlogou, potem žou.

S tem se strinjam. Se pa želje v toku življenja tudi spreminjajo in ne moreš očitati 35-letni ženski, ki ima težave z zanositvijo, zakaj ni imela otroka prej, ko si ga ni želela. Pa še to - včasih težko veš vnaprej, kaj te bo naredilo srečnega ...
Zato se tudi strinjam s tabo, ko praviš, da ni nujno imeti diplome v žepu, tipa na matičnem uradu, službe za nedoločen čas in dovolj velikega stanovanja preden se odločiš za otroka. Če si ga želiš, ga imej prej, tudi če katera od zgornjih kategorij (še) ni uresničena. Če si sicer odgovorna oseba, se bodo stvari že nekako uredile, pa čeprav otrok ne bo imel cunj iz Oylilija.

dokler nimam svojega otroka, lahko sodelujem v dobrodelnih akcijah, v katerih tudi sodelujem.Ne seveda skos in kukr se da, ampak pomagam pa le malo.kaj več pa žal....(če sm te sploh dobr razumela?)

Nisi ... saj je res malo zakomplicirano Malo sem filozofirala na splošno, zakaj si ljudje sploh želijo otrok. In zakaj si večina želi svojega otroka, svoje gene in svojo kri. Da ostane nekaj za tabo? Da preneseš svoje gene dalje? Razumem nagon po skrbi za šibkejše, ker ga imam tudi sama - ampak tega lahko izpolniš na mnogo drugih načinov kot samo pri svojem otroku. Materinskega nagona pa ne razumem povsem - očitno je to drugače kot le nagon po skrbi za šibkejše in po razdajanju ljubezni.

Pač sem razmišljala o klišejih, ki veljajo za ljudi (predvsem ženske), ki ne želijo lastnih otrok.
1. ne marajo otrok (jaz jih obožujem in se rada ukvarjam z njimi)
2. so karieristke (sploh ni nujno; jaz sem najsrečnejša, če mi 1 mesec ni treba v službo)
3. so egoistke glede svojega časa in denarja (tudi ne velja vedno - velikokrat delam za majhno plačilo, če je namen dober in s tem nekomu pomagam)
4. so obsedene s svojim telesom in mislijo, da bi jih nosečnost pogršala (če pa kdo na tem forumu ni obseden s celulitom in dietami, sem to jaz )

Pravzaprav obstajajo tudi klišeji o ženskah, ki imajo otroke - in prav tako redko veljajo.
1. obožujejo otroke (veliko njih obožuje izključno svoje otroke - ali pa še teh ne, že za sosedove jim pa dol visi)
2. kariera jih ne zanima (seveda ni res)
3. so nesebične ženske, ljubeče in požrtvovalne (japajade. Ko gre za njenega otroka, je marsikatera pripravljena povoziti vse ostale okrog sebe - in tu ne govorim o življenjski nevarnosti, kjer bi to bilo normalno, ampak o banalnih zadevah)
4. vseeno jim je, če jim ostanejo strije in viseče prsi po porodu (glede na razne ringaraja forume večina žensk da precej na svojo zunanjost tudi po porodu)

V čem je torej fora? Ne vem. Zakaj ne želim otroka? Ne vem. Zakaj naj bi si ga sploh želela? To pa še manj vem. Vem le, da sem zadovoljna in srečna s svojim življenjem. In da obstaja možnost, da bi bila še srečnejša s svojim otrokom, ampak ne mislim samo zato zanositi, da bi ugotovila, če je to res.

[Mimi_M]

...Vem le, da sem zadovoljna in srečna s svojim življenjem. In da obstaja možnost, da bi bila še srečnejša s svojim otrokom, ampak ne mislim samo zato zanositi, da bi ugotovila, če je to res.

To je pa dobeseden povzetek mojih misli.
Nekako ne vem, zakaj bi si spoh želela otroka... moje življenje je krasno tako kot je.

[jullia_]

a torej nekdo, ki ni redno zaposlen, nima stanovanja, (po oceni okolja) primerne plače and so on ni primeren za starša oz. je manj primernejši od nekoga, ki je redno zaposlen ampak ima minimalno plačo in nobenih možnosti za napredovanje in povečanje le-te?

Ni treba situacije predstavljat tako črno-belo (ker vsi s poklicno izobrazbo niti slučajno nimajo minimalne plače), ampak ja, za moje pojme ima mnogo boljše pogoje za otroke nekdo z rednimi dohodki.
Nekako sem mnenja, da je fajn imet službo, preden se odločiš za naraščaj. Saj slovenska ureditev zaenkrat še omogoča ful privilegijev študentskim družinam (pomoje se bo to spremenilo, skupaj s plačilom študija etc.), ampak še vseeno pa sledim načelu "najprej štalca, pol pa kravca". Redna služba ti vseeno da eno sigurnost, ki je kot študent nimaš.

[freaky]

Se pa želje v toku življenja tudi spreminjajo in ne moreš očitati 35-letni ženski, ki ima težave z zanositvijo, zakaj ni imela otroka prej, ko si ga ni želela. Pa še to - včasih težko veš vnaprej, kaj te bo naredilo srečnega ...

Evo, točno to sem želela povedat, purple. Če je recimo meni v tem trenutku veliko bolj pomembno znanje, neka kariera, ne vem, zakaj bi morala pod "prisilo" delat otroka, če si ga pa ne želim. Samo zato, da ne bo prepozno? (samo za ilustracijo, jaz mam časa še na pretek, ker sem bolj pri mladih )

[tani24]

Js sm stara 23 n bi že mela otroka če bi imela pogoje za njega...res si ga želim, samo pač ne živiva skupaj s fantom, nimam redne službe, fax morm letos dokončat in si ne predstavlam da bi zdele rodila, ker res nevem kako bi vse skp spelala. Upam da se bo vse troje od naštetih letos uredil potem bomo pa videli

[Mahagonij]

ja kr.ena, smešne.
zakaj smešne?Ker verjetno cel lajf širijo raznorazna prepričanja na druge, kako je treba met nevemkaj use,kako je služba pomembna, kako pomembno je imeti denarja da si z njim rit ubrišeš, na koncu konceu, pa maš kaj?
denar, denar, denar, naziv dr-ja pred imenom in kariero.Od lajfa, oziroma tistega bistva, pa nimaš kaj dosti.

Aha..ok tle si kr dolocila, da je bistvo lajfa otrok.

za nepreskrbljene in nesrečne otroke, bi morali pač psokrbeti njihovi starši, med drugim tudi država da se jih bi lahko psovajalo.Glede na stanje pri nas je vidt kot da nikjer ni nbenga nesrečnega otroka in da se majo očitno v sirotišnicah velik boljš,če ti ne boš znal enga kvadratka rešt na njihovem psihotestu in ja egoistično ali ne, najprej je moje, potem je drugo,ki bi postalo moje.Ampak najprej moje!brez slabe vesti.

softtouch, tvoj post sem pričakovala.
ne govori se o načrtnem delanju otrok, ampak če se ponesreči.

Ponesreci? Kako so ponesreci, ce gre za ljudi, ki ze v startu ocitno ne uporabljajo kontracepcije. A zdej nej pa ostali placujemo njihovega froca, ker se njim ne da fukat s kondom/tabletami. Pa ce babi menstra zamuja 2 meseca pa ne gre po test je pa tut zabita v glavo.

Men se pa zdi, da morš izbrat tisto kar je v tvojem srcu taprvo in kar te bo naredilo srečnega.

Otrok to nikol ni. Ce nisi srecna oseba ti tut otrok tega ne bo spremenil. Ker razlogi za tvojo nesreco najbrz ostajajo.

[Mimi_M]

Mnja, purple je kar apriori za vse ženske na tem svetu določila, da je bistvo življenja otrok; če ne pri 20, bo pa sigurno pri 30 ali še kasneje, ko jih pa itak ne bodo več mogle imet.
Če slučajno mislijo, da si želijo karkoli drugega pred ali celo namesto otroka, si neglede na vse v svojem bistvu še vedno želijo otroka, samo ne upajo si priznat in raje dajo prednost čemu drugemu

[*purple*]

ne Mimi, to si napisala ti.Govorila sem za tiste, ki čutijo tako.

če te otrok ne bo je logično da se ne boš določil zanj,a mpak če te bo, pa to željo useeno tlačiš zaradi takih banalnih razlogou, potem žou.

^^tole sm nazadnje napisala

S tem se strinjam. Se pa želje v toku življenja tudi spreminjajo in ne moreš očitati 35-letni ženski, ki ima težave z zanositvijo, zakaj ni imela otroka prej, ko si ga ni želela. Pa še to - včasih težko veš vnaprej, kaj te bo naredilo srečnega ...

jst nč nobenmu ne očitam.Kukr sm rekla, usak je pač sam svoje sreče kovač, ampak učas je treba pač mal bolj razmislt, kumu kdaj dat prednost.razumem tiste, ki si otrok ne želijo, ampak obstajajo take, ki recimo sanjajo skos in skos o svojem otroku, pa vseeno jih kariera goni naprej.od bratranca žena recimo, je podpisala na EU v Bruslju nelegalen papir, da ne bo zanosila dokler bo mela pogodbo z njimi.In ker je pač mela prej dva komisijska splava zaradi nezdravih otrok, pri katerih je bilo uprašanje če se bosta sploh živa rodila,je tatretjega ko je zvedela da je use ok, donosila.In ker ji je bla bolj pomembna pogodba in bajna plača, je uveljavila samo tolk bolniške kot so ji dali (1 mesec) potem malega pustila pri bratrancu v sloveniji in šla naprej dleat v bruselj.zdaj pa plačuje, ker je zamudila prve tri leta žiulenja od tamauga.ampak, pohlep če se tukej lahko izrazim, jo je gnal v službo.in meni se pač to v tem primeru ne zdi uredu.

In zakaj si večina želi svojega otroka, svoje gene in svojo kri. Da ostane nekaj za tabo? Da preneseš svoje gene dalje?

pri meni predusem želja po nečemu najinem, po nečemu mojem, nekem "sadu" najine ljubezni, mali kepici,ja moje krvi.
Ne gre se za moje gene dalje, ne gre se za naslednje rodbine, ko bom umrla me predvisevam nč ne bo zanimalo kaj bo potem, pa le malokdo se me bo tudi spominjal.Ampak nevem, meni je drugače imeti svojega, kot tujega.ni pa nikjer rečeno, da nebi tudi tega tujega vzjubila, enako kot svojega.Mislm, da zlo hitr.

V čem je torej fora? Ne vem. Zakaj ne želim otroka? Ne vem. Zakaj naj bi si ga sploh želela? To pa še manj vem. Vem le, da sem zadovoljna in srečna s svojim življenjem.

če je tako res, je tako najbolj prav

mahagonij....ej, če morm plačvat orožje, hrano morilcem u zaporih in ostale pi*dematrne, me še najmanj briga če plačam nekomu ki je nenačrtno spočel otroka in se odločil ga spraviti na noge!

kako veš da otrok nikol ni?Mislm, da je materinsku čut, mal drugačen od moškega očetouskega, tko da tlele ne morš trdit, da te otrok ni naredu nikol srečnega

[Smetka_]

Ma jaz ne vem sploh a si resnično želim otroke ali ne.
Enkrat me prime, pa bi ga kar imela, spet drugič si pa rečem "ustavi konje". POtem razmišljam da bi ga blo fino imet kar takoj po faksu,po drugi strani pa ga ne bi imela pred 30 letom.
Gledam dvojne kolege od fanta,mado vsi zdele mal čez pol leta stare otroke...Ja sej zgledajo srečni pa vse....sam v redu. Je med obema družinama razlika.
Dva sta 30 pa 29, prej sta prepotovala pol sveta,potem sta se ustalila,zdej mata pa sina.
Drugadva sicer skupaj od 15 leta,ona je zanosila še pred diplomo,zdaj piše diplomo,on je zaposlen,živijo pri njej v zgornjem štuku, dnevne sobe še zdej nimajo.
Stara je 23, on 28.
Zakaj bi bla mlada mamica,eh..Ne vem, nočem da mi otrok požre ves čas. ŠE tako ne vem kaj točno si želim od življenja,rada imam ogromno odvečnega časa zase....Rada delam brezvezne reči v očeh drugih,ki pa mene veselijo. Rada sem brez skrbi in rada imam sebe na prvem mestu.

Edina stvar, (pa se bo slišalo ekstremno egoistično); ki pri meni govori v prid otrok je ta, da mi na stara leta ne bo dolgčas in da bom imela nekoga, ki bo poskrbel zame,ko sama ne bom več mogla. Vem,egoistično,a tako je.
Če bi imela koga,ki bi skrbel zame tako,potem,takrat...Da ne bi bila osamljena ko se postaram - mislim da otrok niti ne bi imela. Preveč rada postavljam sebe na prvo mesto in si ne predstavljam,da bi nekoga drugega postavila predse za najmanj 20 let.

Ne vem niti ali hočem otroke s sedanjim partnerjem,a jih sploh hočem s komerkoli , ali bom sploh ostala z njim: a me ne bo neki dan vsekalo in si bom želela biti sama....

Skratka, kot vidite še sama ne vem kaj hočem v življenju,kaj šele da bi bila sposobna za otroka srkrbet. Sicer pa niti bioloških pogojev nimam, menstruacija me ne obiskuje tako redno kot druge posameznice ženskega spola,tako da mogoče mi je pa usojeno,da jih sploh ne bom mogla imet.

[kepka]

...Vem le, da sem zadovoljna in srečna s svojim življenjem. In da obstaja možnost, da bi bila še srečnejša s svojim otrokom, ampak ne mislim samo zato zanositi, da bi ugotovila, če je to res.

To je pa dobeseden povzetek mojih misli.
Nekako ne vem, zakaj bi si spoh želela otroka... moje življenje je krasno tako kot je.

Tudi jaz se nekako pridruzujem tej "skupini"

Avtorici teme svetujem, da naj se pomeni s svojimi starsi, starimi starsi in fantom, na forumu bos dobila bolj malo kvalitetnih odgovorov.

Za *purple* pa; nekaterim izobrazba in pridobivanje znanj pomeni ziveti. Malo offtopic, priporocam ogled Idiocracy. Grozljiv film

[kr.ena]

Edina stvar, (pa se bo slišalo ekstremno egoistično); ki pri meni govori v prid otrok je ta, da mi na stara leta ne bo dolgčas in da bom imela nekoga, ki bo poskrbel zame,ko sama ne bom več mogla. Vem,egoistično,a tako je.
Če bi imela koga,ki bi skrbel zame tako,potem,takrat...Da ne bi bila osamljena ko se postaram - mislim da otrok niti ne bi imela. Preveč rada postavljam sebe na prvo mesto in si ne predstavljam,da bi nekoga drugega postavila predse za najmanj 20 let.

Poznam to ... tudi sama včasih razmišljam v tej smeri. Ampak koneckoncev tudi kup otrok ni zagotovilo, da ne boš na stara leta sam. Otrok odraste in se zaradi ljubezni ali kariere preseli na drugo celino, lahko sicer živi bliže, pa nima časa ali volje, da bi se posvečal ostarelim staršem, lahko se zgodi tudi kakšna nesreča in otrok umre pred tabo ... življenje je nepredvidljivo.
In otrok ni nič bolj zanesljiva naložba v varno starost kot prihranki v delnicah, ki ti omogočijo oskrbo v domu za ostarele.

Tako da zame ostaja edini razlog, zakaj imeti otroka, res močna želja po tem, ki pa je ne znam bolj podrobno definirati, ker je pač ne čutim.
Drugi "legitimen" razlog pa je, da se pač zgodi, da zanosiš. Naravna posledica spolnosti je nosečnost in če pride do tega, pač to sprejmeš in se potrudiš po svoji vesti.