Mlada mamica??

[iluzija]

Ah, jaz se pri svojih skoraj 22ih še ne počutim dovolj čustveno zrelo, da bi znala tolerirat male kričače. Morda nekoč, ampak še ne razmišljam prav pretirano o tem.

Kar poznam punc iz mojega letnika, sta to dve, ki pričakujeta oz. otroka že imata. Obe poznam še iz OŠ. Za eno od njiju lahko trdim, da je srečna, poleg tega tudi lahko zagotovi otroku tako ljubezen kot lepo materialno življenje, za drugo od njiju pa ne bi znala povedat kaj veliko, ker je od OŠ sploh videla nisem več.

[Tearjerker]

No ja, jaz sem bolj tak tak... Sem bila dolgo časa prepričana da ne bom nikoli imela otrok, tudi zdaj nisem. Pa imam (določene) otroke ful rada, jih merkam (od sorodnikov), ampak pri sebi pač ne čutim tega vzgiba, ne vem odgovora zakaj imeti otroka. Zato da mi v življenju ne bo dolgčas, zato, ker je to ''normalno'', zato da se moji geni raztrosijo vnaprej?

Ko bom vedela odgovore na to ali pa ko bom ta vprašanja povsem zavrgla, saj me to ne bo niti najmanj zanimalo, bom vedela da sem pripravljena met otroka. Za mene je to bolj pomembno, kot pa vsa finančna preskrbljenost. Lahko bi imela miljone pa bi sovražila svojega otroka (ja, tudi to ni tako redek pojav pri ženskah).

[*°mermaid°*]

Jooj jst bi pa takoj imela enga otročička ...že kr nekaj časa si ga že želim...no pa sej sm tud stara že čist dost ....sam kaj naj, če še nimam pogojev za to. Ne mislim pa kake traparije narest in zanosit samo zato, ker si ga želim. Bo treba najprej kako službo dobit, si uštimat nekje eno gnezdece...potem pa naprej. Malo me samo plaši, ker te stvari lahko še zelo trajajo...sploh pri meni, ki se vse stvari odvijajo s polžjo hitrostjo. Pa še moj je tud bl tak "na zihr" in hoče imet vse stvari prej poštimane, predn bo na svet priplaval dojenček