Miks: jeza/žalost

[Gost]

[vanessa], točno to: zadnje čase celo nalašč stvari razumem narobe, spreminjam njihov pomen, samo da se zaplete in se skregam. No, ko ugotovim, da mi nihče noče nič slabega in si sama delam to maslo, je že prepozno. In potem spet tisti jebeni se opravičujem, ki mu še sama več ne verjamem.

tmis_, ni tako, da ne bi počela nič drugega. Se dogajajo stvari, živim naprej, se trudim ne zapasti v pasivo, ampak ko pride do neke situacije (in to pride večkrat na dan, ker interakcij z ljudmi je pač več), ugotovim, da je tisti črv jeze še vedno v meni. In eksplozija. Skulirati, ja. Moram!

wistaria, omenila si prezaposlenost, izčrpanost, strah. Najdem se v zadnjem. V skladu s tem počutjem naraščajo tudi občutki anksioznosti. No, ne vem točno kaj je tukaj vzrok in kaj posledica - za anksioznost pa je tako ali tako znano, da vpliva na razdraženost in agresijo. Torej je odgovor v anksioznosti in je jeza samo posledica? Ali je obratno?

[modrisafir]

msn- kako se potem doma v družini razumete, še zmeraj mi nisi odgovorila? Ali se je kaj novega zgodilo v tvojem življenju?

tmis- Ja pomaga, da veš zakaj delaš določeno stvar, ker to stvar lahko potem razčistiš. Vzroke moraš odpravit, ne pa jih ignorirati.

[študentka20]

in česa te je strah??

[Gost]

msn- kako se potem doma v družini razumete, še zmeraj mi nisi odgovorila? Ali se je kaj novega zgodilo v tvojem življenju?

Oprosti, sem mislila odgovoriti.
V družini je stanje odmaknjeno. Nismo si (več) blizu, ne komuniciramo pretirano, vsak živi po svoje, vsak ima svoje probleme, jaz gojim globoke zamere (po večini otročje) do mame, z njo nikakor ne pridem na isto valovno dolžino. Oziroma če že pridem, čez nekaj dni zašteka in se odnosa sploh več ne lotevam. Ni tako, da bi imeli bog ve kakšne težave, samo nekega pristnega stika ni (več) med nami. To me skrbi, ampak se ne znam (nočem?) približati, mati in foter tudi ne reagirata, običajno rečeta, da sem občutljiva in otročja, ker je med nami baje vse vredu.
Nič posebej novega ni v mojem življenju. Razen teh občutij.

študentka20, ja, zamere. Zamere za katere večina ljudi, do katerih jih gojim, sploh ne ve In niso velike zamere. Take miniaturne, skoraj težko verjamem, da vplivajo na mojo jezo?
Strah? Anksioznost je itak že dlje časa prisotna, pride in gre. Ko sem v fazi 'je prišla', je malce moteče - odhodi v družbo, nizka samozavest, strah pred izpostavljanjem, ampak je do sedaj šlo. Zdaj pa me zelo zelo utruja in izčrpa.

[študentka20]

Anksioznost-prosim za razlago tega izraza. sori pač ne vem!

ja očitno ti tile odnosi delajo probleme na podzavestni ravni. kot vidim,si že sama ugotovila,da niso pristni,da se ne štekate. verjamem,da te fejst boli,ko se zavedaš da z mamo ne moreta priti na isto valovno...si si kdaj poskušala pogovoriti z njo o tem??

ja male zamere...verjemi,zamera je zamera, in vpliva na tebe,ne glede na to kakšne razsežnosti je. predvsem se vsede v tvojo avro,in ti dela probleme!

[wistaria]

wistaria, omenila si prezaposlenost, izčrpanost, strah. Najdem se v zadnjem. V skladu s tem počutjem naraščajo tudi občutki anksioznosti. No, ne vem točno kaj je tukaj vzrok in kaj posledica - za anksioznost pa je tako ali tako znano, da vpliva na razdraženost in agresijo. Torej je odgovor v anksioznosti in je jeza samo posledica? Ali je obratno?

No, lahko bi bila razdraženost posledica strahu. Kakšnega? Omenjaš odtujenost v družini. Te je strah pred tem?

[študentka20]

aja,pa zakaj se potem družiš z ljudi,do katerih čutiš zamero? to so tvoji bližnji,ali kolegice??

[wistaria]

Anksioznost-prosim za razlago tega izraza. sori pač ne vem!

ja očitno ti tile odnosi delajo probleme na podzavestni ravni. kot vidim,si že sama ugotovila,da niso pristni,da se ne štekate. verjamem,da te fejst boli,ko se zavedaš da z mamo ne moreta priti na isto valovno...si si kdaj poskušala pogovoriti z njo o tem??

ja male zamere...verjemi,zamera je zamera, in vpliva na tebe,ne glede na to kakšne razsežnosti je. predvsem se vsede v tvojo avro,in ti dela probleme!

Anksioznost pomeni strah oz psihična tesnoba, ki jo spremlja napetost, razdražljivost in motena koncentracija.

[Gost]

O anksioznosti je veliko kvalitetnega zapisanega tukaj: http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/anksioznost/#3

študentka20, če bi šla na izločanje, bi morala v stanju kakršnem sem zadnje čase, prekinit stike s prav vsemi ljudmi v okolici, sezidati zid in naokoli hoditi z vrečko na glavi, ker pač nisem pripravljena na neke stike. Ampak tako to ne gre - vsaj v nedogled ne. Nimam tehtnega razloga za izločitev kogarkoli iz kroga svojih bližnjih, že tako imam posebej selekcioniran krogec

wistaria, ja, odtujetnosti me je strah. In zanimivo - povzročam jo sama.

[tmis_]

tmis- Ja pomaga, da veš zakaj delaš določeno stvar, ker to stvar lahko potem razčistiš. Vzroke moraš odpravit, ne pa jih ignorirati.

Kako ti to pomaga pri razrešitvi problema (konkretno pri MSN)?

[Gost]

tmis- Ja pomaga, da veš zakaj delaš določeno stvar, ker to stvar lahko potem razčistiš. Vzroke moraš odpravit, ne pa jih ignorirati.

Kako ti to pomaga pri razrešitvi problema (konkretno pri MSN)?

Jaz se tukaj na podlagi prakse zadnjega časa skoraj bolj nagibam k mnenju tmis_. Ok, imam probleme, ki imajo neke vzroke. Ampak sedim, aktivno tuhtam, se poglabljam, sekiram, odkrivam najgloblje skrivnosti svoje duše (hah, malo heca) in res ne vidim nobenega napredka. Samo še več vprašajev imam. In jeza ostaja. In odzivi tudi. Ne gre zato, da bi bilo super bežati pred težavami, ne, ne, le-ti človeka vedno najdejo v taki ali drugačni obliki. Samo reševanje na način 'sedim in razmišljam' meni osebno ne kaže pozitivnih rezultatov. Ali pa razmišljam na povsem napačen način?

[wistaria]

No predvidevam da govoriš o odtujenosti v družini, ker s prijatelji se ne oddaljuješ (razen če boš še naprej tečna, te bojo sami dali na stranski tir...).
Doma pa je bilo pri meni pred dobrim letom podobno... Pomaga pa vsekakor pogovarjanje. Pa to ni treba da je težka tema o nadzorovanju lastne jeze in strahu, lahko so čisto banalne in vsakdanje teme, vreme, hrana, pač tisto, kar vam povzroča občutek povezanosti in pripadnosti. Moram reči da se sama zadnje mesece nenormalno veliko pogovarjam z mamo in bratom, včasih si celo mislim da smo prave čenče . Verjemi, pomaga.

[modrisafir]

tmis- Ja pomaga, da veš zakaj delaš določeno stvar, ker to stvar lahko potem razčistiš. Vzroke moraš odpravit, ne pa jih ignorirati.

Kako ti to pomaga pri razrešitvi problema (konkretno pri MSN)?

Jaz se tukaj na podlagi prakse zadnjega časa skoraj bolj nagibam k mnenju tmis_. Ok, imam probleme, ki imajo neke vzroke. Ampak sedim, aktivno tuhtam, se poglabljam, sekiram, odkrivam najgloblje skrivnosti svoje duše (hah, malo heca) in res ne vidim nobenega napredka. Samo še več vprašajev imam. In jeza ostaja. In odzivi tudi. Ne gre zato, da bi bilo super bežati pred težavami, ne, ne, le-ti človeka vedno najdejo v taki ali drugačni obliki. Samo reševanje na način 'sedim in razmišljam' meni osebno ne kaže pozitivnih rezultatov. Ali pa razmišljam na povsem napačen način?

Ne gre za to, da samo razmišlješ, gre za to, da ugotoviš od kod izvirajo težave in potem ta problem rešit s konkretnimi ljudmi, ki se tičejo tega.

Ali imaš kaj bratov in sester? Zakaj pa je prišlo do odtujenosti, v zvezi s čim imaš konflikt z mamo- ji kaj zameriš? Kako se pa oče in mama med seboj razumeta?

[Gost]

modrisafir, v takšne razsežnosti preko interneta nočem iti. Sicer pa vem, kam ciljaš in ja, delno je problem tudi v odnosih z družino.

[študentka20]

Ne gre za to, da samo razmišlješ, gre za to, da ugotoviš od kod izvirajo težave in potem ta problem rešit s konkretnimi ljudmi, ki se tičejo tega.

Ali imaš kaj bratov in sester? Zakaj pa je prišlo do odtujenosti, v zvezi s čim imaš konflikt z mamo- ji kaj zameriš? Kako se pa oče in mama med seboj razumeta?

to sem tud sama mislila! zaj če veš MsN zakaj se gre,potem veš v kakšni smeri moreš delat!