MEMORIES....

[SweetSand]

hello!

saj sploh ne vem, zakaj vam pišem...verjetno, ker tega topica nisem še zasledila na forumu pa tudi, ker lije dež in me daje neka čudna jesenska otožnost

ob takih deževnih izlivih našega zmedenega vremena se namreč pogosto spominjam nekega človeka, ki sem ga videla pred več kot desetimi leti (kako hitro beži čas), za kratek čas prvič in zadnjič.. Ker sem bila zelo zelo sramežljiva (pa saj mi je bilo komaj 15 let, kaj pa:), se tej osebi nikakor nisem upala približati, čeprav sem se v njega zaljubila v prvem trenutku, ko sem ga zagledala.

In tisti teden, ko sva se srečevala (seveda zgolj po naključju) mi je srce utripalo kot da sem sredi cooperjevega testa pri telovadni vzgoji (hm, denimo, da je kar pravšnja primerjava:) in izgubljala sem tla pod nogami...Nikoli si nisva izmenjala nobene besede, a vedno sva strmela eden v drugega:)
Nekega jutra, ko sem s s starimi starši sedela ob vrtni mizi, se je nenadoma pojavil sredi poti, ki je vodila mimo, stal tam in me gledal naravnost v oči in ja...vsako jutro je bil na obali še preden sem prišla jaz, vedno je stal na istem mestu in vedela sem, zakaj je tam..

Sedaj mi je žal, da je vse obstalo le na tem in še celo srednjo šolo sem sanjala o njem (vendar o tem nisem nikomur povedala nič, ker se me je že tako ali tako držal meni nevšečen sloves nepoboljšljivega sanjača), in še danes se spominjam. Pred leti sem spet obiskala tiste kraje s pretvezo, da obiščem stare starše, a sem ob prihodu takoj planila na obalo, kjer je zgledalo vse isto, le tistega, ki sem ga iskala ni bilo več..

Verjetno drži, da se take nore stvari v življenju zgodijo le enkrat, okej, mogoče pa tudi dvakrat:) ampak definitivno ne več kot to.. Prav lepo bi bilo, če bi ga lahko spet kdaj videla, a po vsej verjetnosti bo ostal za njim samo spomin, ki ga leta ne bodo nikoli izbrisala..
Kljub vsemu verjamem, da ga bom nekoč spet srečala in če ga po desetih letih še vedno ne bom, bom verjela, da ga bom v naslednjih desetih letih:)


saj vem, kar priznajte, da kar pišem, je neko noro pisanje, ampak potem morate priznati tudi, da ste se tudi vi zagotovo znašli kdaj v takšni godlji:)če pa ne, se pa še boste:)

[delusional]

o ja, tudi jaz sem se pri 15ih bulila z enim sokrajanom in čakala kdaj bo prišel spet z motorjem mimo bloka. 1 leto sem kolegici pisala samo o njem in fantazirala.

zdaj je tip nek debel kmet, poročen z dvemi otroci in niti malo podoben mojem idealnemu moškemu.

ti si še devica pri 25ih?

[Mr. Nobody]

poročen z dvemi otroci

Sick bastard!

[sirova štručka]

...

[SweetSand]

vau, kakšno optimistično vprašanje, sirova štručka:)

moj odgovor je precej skop: vem njegovo ime (priimka seveda niti pod razno), iz kje približno prihaja (ne iz slovenije), videla sem ga ob njegovi družini in to je to...mi je pa moja prijateljica, ki je bila bolj komunikativna kot jaz v tistem času, prinesla nekaj informacij o njegovem mnenju o neki sweet sand:) (preko njegovih bratrancev, s katerimi se je pogovarjala)..tudi te prijateljice nisem videla ne slišala že več kot deset let...hmmm...

drugače pa, grem stavit, da bi ga prepoznala, ne vem zakaj bi šla kar stavit, ampak vem, da je tako!(večni optimist)

ironija je, da sem bila že velikokrat v njegovem mestu, vendar je naravnost preveliko, da bi lahko on kar padel z neba naravnost pred mano (okej, vedno sem pa sanjala o tem, haha:)

[Veerle]

lahko te Akvamarin mal v telepatiji natrenira pa ga boš 'naključno' srečala kje.

[sirova štručka]

...

[SweetSand]

haha:) ta zadnji komentar je mal tu mač, ampak ker maš domišljijo, ti oprostim:) ma ja, mogoče bom enkrat šla na kakšno seanso ja, da mi ga izbijejo iz glave... pa dobro ste dojele, ja res se mi kasneje nikol ni zgodil kaj takega...shitt happens...!:)

[sirova štručka]

...