mama

[piciyu]

Pri meni se je pojavljal isti problem z mamo, s tem da mi ni nikoli govorila takšnih grdih reči. Še danes ko se pogovarjave po telefonu, mi razlaga, kakšne težave so doma, kaj jo vsako sekundo razkuri ipd. Še vedno pa je edini problem babica (kljub temu da sem se odselila od doma). Ona pa me je res vedno žalila (pač moški potomci so bog i batina, ženske pa v napoto in breme), čeprav sem miroljubna in se ne spuščam v prepire. Me je pa to res psihično zdelalo, včasih sem imela prave živčne zlome, kakor hitro mi je rekla nekaj proti mojemu fantu. Ampak danes več ne nasedam. Problem rešila tako, da sem se odselila od doma. In to k fantu. Ko sem začela študirat, sem korak za korakom nehala hoditi vsak teden domov, tudi zaradi izpitov, čez čas pa sem fanta spoznala in sedaj mi že teče 4. leto, ko nisem več tako psihično obremenjena z domačimi. Njegovi pa so me že takoj prvi dan sprejeli.

Predlagam tistim, ki študirate daleč od doma, da se izgovarjajte na študij. Mislim da je učenje primarno, potem šele težave domačih. Kar pa potem ni izgovor, ampak resnica. Če starši želijo, da postanete nekaj, naj pustijo, da doštudirate v miru. Tisti se bodo že sami rešili težav. Mislim kdo pa jim je reševal težave, ko nas, otrok še ni bilo? Glede denarja pa, študentski servisi so rešitev za vse takšne kritične primere.

[Fashion*]

jst bi se na tvojm mestu odselila. začasno usaj h kšni frendici.

[lilox]

jst mam pa problem z mamo kr mi ne pusti vn hodt pa tko petek sobota zvečer---pa vse hoče vedet...pa skos bi rada da sm z njo...kako naj jo prepričam naj mi začne zaupat?

[trepalnica]

jst mam pa problem z mamo kr mi ne pusti vn hodt pa tko petek sobota zvečer---pa vse hoče vedet...pa skos bi rada da sm z njo...kako naj jo prepričam naj mi začne zaupat?

koliko si pa stara? in kaj tocno hoce vedet? kam in s kom gres? to je normalno... oz. to je se najmanj, kar "lahko zahteva" od tebe... dobro, da si vedno z njo, to je malo pretirano, ampak si ocitno zeli preziveti vec casa v tvoji druzbi, te bolje spoznati in zato bolje razumeti... poskusi biti cim vec z njo... po mojem je komunikacija kljuc vsega, torej se pogovarjaj z njo, pomagaj ji pri kaksnem opravilu in jo bos tudi lazje "nagovorila", da bos sla (veckrat) v petek ali soboto ven...

[valy_baly]

Imam podoben problem z mamo. Z mano nikoli ni imela težave( dobra učenka, doma sem pomagala kolikor je bilo v moji moči). V osnovni šoli sve se odlično razumele, potem pa je prišla srednja šola. Nisem imela težav s tem, da me ni pustila ven ali karkoli v tem smislu. Za njo nikoli nisem naredila nič kot je treba, vedno sem bila za njo neumna, nehvaležna,... Dejstvo, da sem že v osnovni šoli prevzemala njene naloge je pozabila. Začela je lagati o meni, celo do te mere da se je cela družina obrnila proti meni. 1.letnik faksa je prišlo celo do te mere, da mi je rekla naj si začnem iskati stanovanje ali ji vsak mesec plačevati najemnino. Pomislila sem zakaj? Zato, da bom vsakič objokana klicala očeta, kolegice saj je bil pristisk tako velik in enostavno nisem zdržala. Na srečo imam očeta, ki me vedno podpre( kadar ve da imam prav) in mi je ponudil, da mi bo plačeval stanovanje. Potem se je zgodil preobrat. Ravno, ko sem si našla stanovanje in je bil čas, da se odselim je prišla z novico, da je zbolela za rakom. Takrat sem rekla, da ji bom pomagala in da bom ta čas pozabila na vse. Že prej se je vedno name zanašala in prelagala odgovornost, sedaj je pa še huje. Toda kljub vsemu, sedaj ko jo gledam kako se ne znajde in kako je odvisna od mene si samo mislim vsaka izkušnja je za nekaj dobra. Sama nikoli ne bi odrasla v to kar sem danes- samozavestna, iznajdljiva in odgovorna oseba. Sicer je pa zdaj tako, da ji gre počasi na bolje. Vendar se spet začenjajo tudi kazati njene karakteristike od prej( ker me ne potrebuje več toliko). Spet sem jaz tista neumna, ker mi ni uspelo naresti faksa. Mislim si haloooo....delala sem, skrbela za njo, sestro, očeta, hišo, zase in naj bi mi še ratalo naresti redno letnik!!!! Ne zaveda se, da nosi velik del odgovornosti za moj prvi neuspeh prav ona. Da o kančku hvaležnosti sploh ne govorim, ker ga ni. Eni se pač ne spreminjajo.
Upam, da nam bo šlo vsem na bolje

[Leyla_]

starši velikokrat rečejo to, kar v resnici ne mislijo. sama to najbolje vem. in potem se opravičujejo na njim ljub način (pri meni z materialnimi stvarimi). sama sicer nisem šla čez to, ampak čez drug pekel. zdaj sem samostojna, neodvisna, nimam več občutka, da jim kaj dolgujem. tudi, če mi kaj očitajo, je to moje življenje, sama skrbim zase. ne prizadane me več toliko, kot me je včasih.
ravno zaradi vsega, kar sem preživela v osnovni in potem v srednji, sem takoj, ko sem šla na faks, začela sama skrbeti zase. za denar se moreš res truditi, ni tako enostavno. veliko bolj ga cenim. ne razumem pa teh, ki lahko v tridesetem še vedno živijo pri starših, ki jih hranijo, plačujejo račune, šolnino in tako naprej. tvoja mama nima pravega načina, je že res. vendar, če se odločiš za izreden študij, letnik pred tem pavziraš, poznaš domače odnose.. se ne bi raje potrudila in si sama privarčevala teh 2000€? in bi bila svobodna.
ampak zdaj je, kar je. jaz bi na tvojem mestu naslednje leto delala, ji vrnila ta denar in jo utišala. moji so čisto ponosni name, ker si vse sama plačujem, hodim na faks, delam. zdaj mi očitajo samo to, da me nikoli ni doma, ker sem se oddaljila od njih, si našla svojo družbo in ljubezen v ljubljani.

[kafrca]

tak k so že nekateri svetovali - nujno za razrešitev problema bi blo, da se odkrito in resno pogovorita, prej pa se lepo zmenita, da ne bosta kričali, se prekinjali in se zmerjali ... ampak to mora bit tak trenutek, da se nobeni nikamor ne mudi, da sta sami, da nista živčni zarad drugih stvari ...
probaj bit čist hladna mirna, povej ji, da ti gre vse skupaj, kar ti govori na živce...
glede denarja bi pa tak rekla: povej jima obema, da normalno da rabiš denar, če hočeš kej iz sebe naredit, žal ne gre, da bi še sama služla, ko pa boš, boš pa definitivno tut njima pomagala s svojo plačo (tak naj bi bil odnos starši - otroci!)...
če se jima gre tolk za dnar, ga js od njih nebi več vzela, le tist najnujnejše... in nebi govorila o fantih in zadevah k jih maš ti z njimi, ker očitno to ne vodi na koncu nikamor...

probaj pa čim manj konfliktov, ignoriraj če se le da in ne pusti se, da bi ti te besede (pa čeprav ej to tvoja mama!) prišle do konca, da bi začele najedat tvojo osebnost

good luck!

[sweet-girl]

pač probi s pogovort o tem z njo

se mi pa zdi d gre za isto bojazn kokr pr mojmu atiju
zdej je pa punca stara tok pa tok ka pa zdej ona bo šla js bom pa ustau-la

[ßabyka]

Pred 5 minutami mi je mama rekla da sm prasica :O Pa že večkrat mi je kej takega grdega rekla, nonstop se znaša na mene in ji nič ni prav. Na živce mi gre to, da ko ni nikogar zraven je takšna do mene-ko so pa kaki sorodniki, prjatli al pa moj fant zraven-je pa cela prijazna... Mene njeno obnašanje uničuje... Stara sm 18 let, pa sm cela zafrustrirana. Ne upam več med ljudi, vsak me lahk takoj prepriča da sem nič, ker se sama dajem v nič... Zdej sm mela tako obdobje. ko sm se vsak dan jokala in sekirala, takoj ko mi je kaj rekla. Dans-ko mi je rekla da sm p..... sm si rekla, da ni vredna jokanja. Ati je pa vredu, z njim se lahko pogovorim in me skuša razumet, ker tut sam ve, kakšna je mama. Z mamo pa res ne ve več kaj nej nrdim. Sma se že pogovorila, sam itak me sploh ne posluša... Vidi sam sebe in nič druga. Sam, da je ona najbolša, najbol pridna, največ nrdi za vse in je najbolj boga...Drugi smo pa tak nič.

[*hox*]

^^ Še ti njo začni dajat v nič, mogoče bo pa dojela kako se ti počutiš. Vem, da to ni lepo, ampak če drugače ne gre,..

[Maped100]

no vsak je kdaj pa kdaj imel probleme z starci.

Jaz osebno sem enostavno ignoriral vse te napade in bevskanja, ignor totalni, brez besed, samo pogled... vendar je prišel dan ko mi je poču film in takrat sm nekaj naredu. Od takrat naprej, se znamo normalno poment, kar jih zanima jim povem, če mi je odgovarjanje tečno, spremenim ton in česa takega me ne sprašujejo več.

Kar pomeni, da smo na isti valovni.

Mame so mame, dajte razumet kaj je to mama in se potrudit od kje izvira vaša mama, pa bila to dobra ali slaba mama. Razlog ima anede? Razlog poznate, torej lahko vse spremenite, če hočete in če je v vašem interesu.
Drgač pa... živite na bojni nogi. More bit prav lušno cel lajf skregan s svojimi starci...

[mimikad]

Ja sem danes tudi mela spopad z mano, ker mi je pri teh letih očitala, da se nič ne učim. Saj nisem stara 5 let, da bi me opominjala. Pa glede na to, da izpite delam dokaj redno in mam skoraj vse narejene.

Pa da koliko denarja porabi zame....od nje ne zahtevam nč, razen to da mi kupuje hrano, ker živim doma. Meni očita za denar, za brat, ki pa dela pa mu nič ne reče naj prispeva za stroške.

Ker je bla pri volji je še izrazla svoje nezadovoljstvo z izbiro fanta in pa predvsem tašče in tasta. Kot, da sem ja kriva, da ima on takšne starše in da njegov ate neče delat.

Dobro, da je praznikov konec, da je nebom gledala celi dan.

Komaj čakam, da končam faks in se zaposlim, da grem nekam na svoje.

[ANGELgirl]

Vsi smo imeli kdaj pa kdaj probleme s starši.. Saj je res, da besede bolijo, ampak konec koncev so starši tisti, ki znajo pomagat veliko bolje kot pa vsi prijatelji skupaj. Vsaj, če so dobri starši..