Laži v zvezi

[jullia_]

Popolnoma iluzorno je, da se ti bo uspelo v življenju izognit situacijam, ko bo treba držat jezik za zobmi. In če si trenutno še lahko privoščiš nekontrolirano vrtenje jezika, se bo to končalo takoj, ko boš soočena z dejstvom, da je nujno, da z določenimi ljudmi ostaneš v civiliziranih odnosih. Nujno za tvojo eksistenco namreč.

[nanamiša]

Kakno nekontrolirano vrtenje jezika. Tle smo malo zašli Jaz sem samo povedla da svoje razpoloženje, čustva ne skrivam pred nobenemu. In to ne pomeni da jaz z nekom ( šef - če je že govori o njem) ne bom mogla biti v normalnih odnosih. In ja nekaj kar mi v življenju največ pomeni je to da v vsakem primeru in ne glede komu, vedo izrazim svoje mnenje in pokažem svoja prava čustva. Ne igram za to da bi izpadlo lepo. In nobenemu se ne bom prilizovala se delala srečno ( če nisem), prijazno ( če me je v tistem momentu razpizdlo), za to da bo drug zadovoljen. In ne vzeti vse to kot eno kričanje pa pošiljanje šefov v p.m, ker lahko mnenje in trenutno počutje izraziš na normalen način. In ne vem zakaj bi zaradi tega imel v življenju probleme.

[jullia_]

Ja točno to. Včasih (pogosto pravzaprav) MORAŠ bit prijazen, čeprav si v nulo razpizden. Ni druge. A si predstavljaš, da si nekje v službi (učiteljica v šoli, prodajalka, stevardesa, zdravnica) in s kislo faco razlagaš učencem/strankam/potnikom/... kako imaš beden dan, ker je otrok zbolel, šef te je nadrl, pa še mozolj se ti je na sredi riti naredil? Ne gre to tako. Nihče ne pričakuje od tebe iskrenega odnosa, ampak vljudnost in distanco.

[nanamiša]

Ampak to je nekaj drugega. Tle se je vse skupaj začelo s tem, kaj če te kdo vpraša kako si? Verjetno pri vseh teh poklicih lahko poveš če te kdo vpraša kako si po resnici. V čem je problemem. Saj pa to ne pomeni da moraš potem kričati na vse če si ti razpizdjen. Sem pa človek ki težko skriva, če gre nekaj res narobe. In verjetno se v tistem momentu ne bom morala smejati. Sem pa lahko resna, vljudna kar je čisto primerno za te poklice. Nobenemu se ni potrebno smejati če ti v resnici gre kaj narobe.

Ampak tle se je razvila zdej ena čudna debata... Rekla bom samo to da če me kdo vpraša kako sem povem tako kot je, kar sem povedala že na začetku preden je prišlo do vseh teh traparij.

[purple_rain]

Običajno je tale "kako si?" bolj kot ne samo vljudnostna fraza, redko se zares pričakuje iskren odgovor (razen med prijatelji&družinskimi člani, seveda, kjer naj bi bili odnosi čim bolj iskreni), sploh na delovnem mestu.
Npr. moj bivši šef mi je bil že rahlo smotan s tem VSAKdanjim "dobro jutro, kako si?", medtem ko je letel proti svoji pisarni..

[nanamiša]

Verjamem ja. Je neke vrste fraza ampak zakaj bi se pa moral zlagati kako si, čeprav drugemo to nič ne pomeni. Ampak je potem meni bolje ker vem da sem povedala tko kot čutim. In nevem zakaj ene mislite da tega pa tko al tko ne moreš vedno povedati po resnici. Če se moraš že na to preprosto vprašanje zlagati, kakšen problem je potem šele pri drugih vprašanjih.

[purple_rain]

^^ne gre se za to, da bi se pač morali lagati, ampak da takšna vprašanja ne potrebuje podrobnega odgovora in v določenih situacijah niti ni časa.

redko se zares pričakuje iskren odgovor

To, za boljš se počutit, ko si zliješ dušo in iskreno poveš, pa prihrani za prijatelje, šefa res ne (oz. redko) zanima.

[nanamiša]

Ne potrebuješ se spuščati v podrobnosti, da poveš tko kt je. Saj sem rekla, da meni ni mar al koga res zanima kako sem ko me že vpraša, ampak jaz sem takšna da bom povedala tko kot je. Pa čeprav sploh ne bo slišal kaj sem rekla

[purple_rain]

^^in vmes po možnosti že odkorakal stran?

[nanamiša]

magari, bom sama seb čustva izlivala