krivda
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
-
¤Crysstal¤ - Sramežljivka
- Prispevkov: 27
- Na forumu od: 5. 9. 2011
Občutek krivde velikokrat spada k sami bolezni, sploh pa je skoraj stalna posledica večine psihičnih bolezni.
Čeprav si prepričana, da si že zdrava, ni odveč, da bi se pogovorila s kakšnim zdravnikom.. Obisk psihiatra je danes že nekaj čisto navadnega in vsakdanjega. On bi ti znal najbolj pomagati in z njegovo strokovno pomočjo bi se bistveno lažje, hitreje in konstruktivneje spopadla s temi negativnimi občutki, hkrati pa dobiš s tem tudi 100% zaupnega poslušalca, uradno.
Mislim namreč, da bi ti zelo koristilo, da se nekomu zaupaš, namesto da še naprej vse to tiščiš v sebi in je celotno breme le na tebi. In mogoče se niti ne zavedaš, pa je ravno to, ker skrivaš to preteklo izkušnjo zgolj v sebi, poglavitni vzrok za negativne občutke, ki te tarejo, saj si obremenjena z nečim, kar te duši in se počutiš kot bi imela nekaj na vesti.. Ja, mislim, da bi se nekomu vsekakor morala odpreti.
Preveč se bojiš mnenja drugih ljudi. Okolica obsoja itak vsakega, tudi zaradi nepomembnih in povsem sprejemljivih stvari. Kdor je tvoj pravi prijatelj, te bo razumel brez sto dodatnih pojasnil. Vsi smo kdaj s čim zabluzili, le malokdo ima jajca to odkrito priznat.
Si komu drugemu naredila kaj hudega s tem? Bejba, nisi storila zločina! Nimaš se česa sramovati, še manj pa se počutiti krivo. Si le ena pikica v ogromni množici.. Danes ima že vsaka druga za sabo izkušnje z motnjami hranjenja, mnogim pa se iz tega začaranega kroga ne uspe iztrgati. Bodi vesela, da tebi je. Danes veš več, premagala si nekaj sprva močnejšega od sebe in si še močnejša, bodi ponosna nase!
Glavo gor.
Čeprav si prepričana, da si že zdrava, ni odveč, da bi se pogovorila s kakšnim zdravnikom.. Obisk psihiatra je danes že nekaj čisto navadnega in vsakdanjega. On bi ti znal najbolj pomagati in z njegovo strokovno pomočjo bi se bistveno lažje, hitreje in konstruktivneje spopadla s temi negativnimi občutki, hkrati pa dobiš s tem tudi 100% zaupnega poslušalca, uradno.
Mislim namreč, da bi ti zelo koristilo, da se nekomu zaupaš, namesto da še naprej vse to tiščiš v sebi in je celotno breme le na tebi. In mogoče se niti ne zavedaš, pa je ravno to, ker skrivaš to preteklo izkušnjo zgolj v sebi, poglavitni vzrok za negativne občutke, ki te tarejo, saj si obremenjena z nečim, kar te duši in se počutiš kot bi imela nekaj na vesti.. Ja, mislim, da bi se nekomu vsekakor morala odpreti.
Preveč se bojiš mnenja drugih ljudi. Okolica obsoja itak vsakega, tudi zaradi nepomembnih in povsem sprejemljivih stvari. Kdor je tvoj pravi prijatelj, te bo razumel brez sto dodatnih pojasnil. Vsi smo kdaj s čim zabluzili, le malokdo ima jajca to odkrito priznat.
Si komu drugemu naredila kaj hudega s tem? Bejba, nisi storila zločina! Nimaš se česa sramovati, še manj pa se počutiti krivo. Si le ena pikica v ogromni množici.. Danes ima že vsaka druga za sabo izkušnje z motnjami hranjenja, mnogim pa se iz tega začaranega kroga ne uspe iztrgati. Bodi vesela, da tebi je. Danes veš več, premagala si nekaj sprva močnejšega od sebe in si še močnejša, bodi ponosna nase!
Glavo gor.
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov