Komunikacija in spoznavanje novih ljudi

[nixie]

In spet smo pri zunanji podobi
Js poznam tudi punce, ki niso lepotice in tipi se ne mečejo za njimi pa jih hočejo vsi v družbo...enostavno ustvarjajo neko sproščeno vzdušje in povezujejo ljudi... Poznam pa tudi take, ki so res lepe ampak niso nikjer preveč zaželene.

Eleven po mojem ti še nisi srečala prave družbe, danes imamo navoljo tolko dejavnosti, šol, interneta,... pa vseeno se mi zdi, da je vedno težje srečat iskrene prijatelje. Ti pa si še mlada in gotovo boš našla prave ljudi ne sili tam, kjer te ignorirajo.

Pri 16-tih sem imela podoben problem, kot ti vendar se z leti vse reši
Moreš pa se zavedat, da če imaš takšen karakter verjetno nikoli ne boš neka žurerka...zato ne sili preveč v takšne ljudi ampak probaj se družit s tistimi, ki vas zanimajo podobne stvari.

Pa le odzovi se na kakšno povabilo

[Kika]

jah poglej, samo od sebe se ne bo nič zgodilo. dejstvo je, da morš na začetku tut sama neko iniciativo pokazat.

mene redkokdaj kdo pokliče: daj, gremo tja pa tja, greš zraven? ampak je bolj tko, da jst pokličem, če je kdo za kako stvar. potem pa itak, ko nekaj počneš skupaj, pade ideja, da bi pa mogoče naslednji teden pa počeli kaj drugega. sam to so ponavad okvirni dogovori, ki jih je treba izpeljat in če jih želiš izpeljat, se enostavno organiziraj in jih daj. drugače stvari pač padejo v vodo in je brezveze...

potem pa itak počasi veš, kaj koga zanima in verjemi, ko boš s kom našla skupne točke, te bodo začel vabit na takšne aktivnosti.

[Eleven]

In spet smo pri zunanji podobi
Js poznam tudi punce, ki niso lepotice in tipi se ne mečejo za njimi pa jih hočejo vsi v družbo...enostavno ustvarjajo neko sproščeno vzdušje in povezujejo ljudi... Poznam pa tudi take, ki so res lepe ampak niso nikjer preveč zaželene.

Eleven po mojem ti še nisi srečala prave družbe, danes imamo navoljo tolko dejavnosti, šol, interneta,... pa vseeno se mi zdi, da je vedno težje srečat iskrene prijatelje. Ti pa si še mlada in gotovo boš našla prave ljudi ne sili tam, kjer te ignorirajo.

Pri 16-tih sem imela podoben problem, kot ti vendar se z leti vse reši
Moreš pa se zavedat, da če imaš takšen karakter verjetno nikoli ne boš neka žurerka...zato ne sili preveč v takšne ljudi ampak probaj se družit s tistimi, ki vas zanimajo podobne stvari.

Pa le odzovi se na kakšno povabilo

Z svojo zunanjo podobo sem zadovoljna.
Glede družbe pa je tako, da ja bolj mi ustreza žurerska družba (čeprav rada žuram, nekako nimam takih šal kot oni).
Ma saj drugače imam prijatelje, ni v temu tak problem, ampak me bolj moti, da ne znam spoznati novih ljudi. Ko gremo na kako kavo/žurko, kjer je večina ljudji, ki jih še ne poznam ne vem kaj bi rekla, kako bi se vklopla.

In ja, razmišljam, da pridem pogledat na salso. Samo ne znam plesat.

[Horus]

Uživajte še naprej Lep pozdrav od Horusa

[nixie]

Js mam tudi ta problem, da redko začnem neki blebetat z neznanimi ljudmi...in me ne briga, ker sem z leti ugotovila, da je to boljše. Pogovarjam se s tistim, ki se mi zdi v redu in zanimiv sogovornik. Z ostalimi se ne ukvarjam...pa naj si mislijo kar jih je volja.
Moj nasvet je, da nikoli ne počni stvari s katerimi bi ugajala drugim, ker tako boš samo trpela. In ni hujšega, kot se dalat da si nekaj kar nisi. Ker tako se nehaš ceniti sam in te nehajo tudi drugi.

[brokenheart]

Živjo!

mam en problem in bi rabila kakšen nasvet. po naravi sem zelo tiha oseba in tko me tut drugi vidjo. Vendar nočem biti taka. želim si imeti veliko prijateljev, se zabavati... ampak je teško ker enostauno se bojim ljudi, oz sem v družbi žiučna. verjatno je problem moja nizka samopodoba a sem na tem že delala in sedaj imam veliko bolšje mnenje o sebi kot učasih, zdej se usaj sama sebi ne zdim več grda. ampak problem ostaja. U glaunm, najtežje je ko se je treba z eno osebo o čem pogovarjat. enostauno ne vem kaj bi rekla. lahko pač rečem Žiujo, danes je pa lepo vreme sam kaj pa pol? naprej ne znam. In take situacije so mi zeklo mučne ko sem skupaj z neo osebo in se enostavno nimamo o čem pogovarjati in smo tiho. kaj ve naredite v takem promeru?
sprašujem, se ali je z mano kej narobe ker se tako slabo znajdem v družbi oz, s čim odbijam ljudi od sebe (ja, se redno tuširam, ... )
seveda so problemi tudi na ljubezenskem področju. do zdaj namreč nisem imela še niti enega razmerja, čeprav sem stara že 17 let, pa tut postauco mam kr hudo. U bistvu mi je en sošolc ful ušeč in prejšnji teden sva sedela skupaj na avtobusu ker nnikjer drugje ni bilo več prostora in se je mogu pač zravn mene usest . in sm upala da se mi bo uspelo mau zbližet z njim ampak ni blo nč od mene. me je uprašou če grem domou in sm iz sebe spraula samo tihi cvileči ja... in postala rdeča kot paradižnik... očitno je bilo da mi je bilo nerodno.
upam da mi bo znala katera pomagat... mogoče bi rabila strokovno pomoč? ampak k pšsihiatru si res ne bi upala...

[emanuela]

Hm...pomoje kar takoj ni potrebno iskati strokovne pomoči.Pa imaš kaj prijateljev?
Drugače je tako, da se moraš čimbolj sprostiti na splošno, kar pomeni da pač nekako odklopiš razmišljanje in tuhtanje, kako ugoditi sogovorniku, kaj reči da bo ok, ter ali sploh kaj reči.Mogoče bi avtogeni trening pomagal.
Bistveno je, da si kar si, ne pa da se trudiš biti zgovorna če to nisi.Bi pa rekla, da dokler imaš željo po druženju, je treba samo še začeti.Naslednjič ko boš v situaciji s kom, ne čakaj da kaj reče, ampak probaj načeti pogovor.Če ti kdo kaj reče, ne samo da odgovori, ampak vprašaj nazaj kaj, potem pogovor steče sam od sebe.Samo čimmanj se obremenjuj, pa bo... Pa nasmeh tudi pomaga, isto notranja energija-kdo pa ni rad zraven nasmejanih ljudi?Pa vso srečo

[brokenheart]

jst majm tut isti problem. zelo težko navezujem stike. enostauno ne morem prit do neznanga človeka in se kr neki pogovarjat znjim. preprosto ne gre... pa tut nimam pojma o čem nej se sploh pogovarjam, pa č nism tak gobčen tip človeka. ti usaj hodš žurerat jst pa nima niti družbe s katero bi šla ven. pač enkrat sm zbrala pogum ion res šla v en lokal. no in sm se usedla za mizo, naročila pijačo in samevala 2 uri, pol je pršiu mim en sošolc me komi opazu ma hitr pozdravu in šu mim. in sm obupala, šla domou in se zjokala...

povej ko boš ti kej nardila u zvezi s tem oz če boš pogruntala kšno dobro taktiko za navezovanje stikov

[McLarnovc]

U madona a 17 si stara pa še kr nobene zveze? Rabiš psihiatra....

No, to je bil hec, zdaj pa še malo resnosti...
V življenju imaš še dovolj časa za vse... Ne se sekirat in bodi to kar si...pretvarjanje je odbijajoče... Ko prideš v eno družbo pač en cajt poslušaš kaj se menijo in potem nekaj že spraviš ven...vedi da se nova(najstniška) spoznanja v družbi več al manj delajo vedno ob enih in istih temah, ki so nekaj v stilu "kera tuga je ta šola, mater smo bli pijani v soboto, un je uno lizaru u petk, nardili smo to pa to pizdarijo in je blo ful smešno..."...itd... Zna bit pa malo problem če so ti te teme tuje(to je ena že pisala v eni temi)...

[MinnieMouse]

Js mam tudi ta problem, da redko začnem neki blebetat z neznanimi ljudmi...in me ne briga, ker sem z leti ugotovila, da je to boljše.

Js mam pa obraten "problem".. Vsi me čudno gledajo ker sm preveč komunikativna Enostavno začnem vedno kadar mam priložnost blebetat z neznanim folkom in pol pogosto od svojih kolegov slišm kake pripombe...
Enostavno sm tak tip človeka da mi ni panike nikjer do nikogar pristopit...kar ni vedno plus

[brokenheart]

hey!

ja imam nekaj prijeteljic, je pa res da se družim večinoma s sebi podobnimi(tihe/sramežljive/zaprte). Sej mi je kul, samom rabm tut tako družbo s katero lahko hodiš žurerat, ker pač one niso kej dost zato, pa želim si imet tut kej prjatlou.
sej vem, kaj bi mogla nardit. pač it enkat vn u petk zvečer, u en lokal in tm spoznt nove ljudi, samo sem to že probala in se ni obneslo-je bla polomija. sm pač sedela dve uri sama za eno mizo, pila pjačo in pol sm vsa razočarana šla domov.
Pa vedno mam tak filing, da zamujam žiulenje, ker sm cele vikende doma sošolci se pa zuni zabavajo, sej najbrž sm tut v takm obdobju, sam res ne bi rada pr 25 ugotovila d nism mela od žiulenja nič.

drugač pa kaj je to avtogeni trening?
pa kje je tista salsa o kateri ste mi popisal skor 3 strani? : )

[amyZ]

Ej, jz te popolnoma razumem. Men je tud težko kr folk spoznavat, sploh tako, da bi sama šla do njega in to. Tak da je najlažji, da maš kako tako kolegico, ki te pol spozna z drugimi, težje je pa če si prepuščen sam sebi. Drugač pa se mi zdi, da nič ne zamujaš. V tem smislu, da pa ne boš dožvela vsega. Razen če se počutiš tako, da ti pa to resnično manjka, žuri in to. Ker recimo jaz nisem mela velike potrebe po nekih žurih in to, pa je tudi zdaj pri 24 nimam, in se mi ne zdi, da bi kaj zamudila. Sej ne, da zdaj nisem nikamor šla, sam ne pa zdej vsak vikend pa tko. Če se ti pa zdi, da ti to manjka boš pa res mogla si najdet kakšno takšno družbo, mogoč če je v bližini kakšna sošolka, soseda, ki je bolj tko odprta, pa jo že poznaš, pa bi ti bilo lažje it do nje. Glede tega kaj se pa pogovarjat pa pač direkt poveš, da pa razmišljaš da bi šla na kak žur in če ve za katerega in če gre ona tud, pa pol beseda da besedo in bo šlo. Zato, da pa še nisi mela fanta se pa ne sekirat, tud to pride ob času. Pa ko govoriš s kom novim si predstavlji kot da se že poznata in da ni tko novo to zate. Pa poskus biti čim bolj sproščena, čeprav je težko. Ob pogovoru ne razmišljat o tem kaj boš rekla, kako boš rekla, ker je to najslabše, ker ostane samo pri razmišljanju. Kr reč kej, kar se ti pač takrat posveti. Pa čim več stika mej z drugimi ljudmi, ti bo potem laži se pogovarjat in to, tudi z drugimi.

[purple_rain]

Pa vedno mam tak filing, da zamujam žiulenje, ker sm cele vikende doma sošolci se pa zuni zabavajo, sej najbrž sm tut v takm obdobju, sam res ne bi rada pr 25 ugotovila d nism mela od žiulenja nič.

Halo, sej se življenje ne konča pri 25.!

[brokenheart]

hja res je...življenje se ponavadi ne konča pri 25. je pa tko da do takrat nej bi biu člou mlad pa pač uživou, pol je pa čas d a si ustvar počas družino, pa zečne hodtn u službo, pa če veš da nnisi dobr izkoristu svoje mladosti pol si najbržm še celo življenje zagrenjen

[purple_rain]

hja res je...življenje se ponavadi ne konča pri 25. je pa tko da do takrat nej bi biu člou mlad pa pač uživou, pol je pa čas d a si ustvar počas družino, pa zečne hodtn u službo, pa če veš da nnisi dobr izkoristu svoje mladosti pol si najbržm še celo življenje zagrenjen

Mati božja, tud približno še nimam namena začet bit zagrenjena.
Sicer se pa da lepo živeti tudi ob službi in družini, veš.

Razumem sicer tvoj problem in kej več, kot so že predlagale, ne bi znala povedat..pač priključit se kakšnim skupinam/tečajem/whatever, kjer se ukvarjajo s stvarmi, ki tebe zanimajo in tam navezovat stike - zihr se najde tudi kdo za žur.