Kompleksi

[Gost]

p!ka, zakaj pa ne nosiš aparata? A ni tako, da na rednih šolskih zobodravstvenih pregledih take deformacije urejajo z aparati pri ortodontu? Po moje se ti zelo zelo splača na pregled in si omisliti zobni aparat, četudi fiksni, ker npr. eno leto nošenja aparata, je nič proti samozavesti, ki jo lahko na tak način pridobiš.

Te pa razumem, ker podobno sem jaz zafrustrirana glede svoje kože na obrazu. Če je neka zadeva na obrazu in se ti zdi moteča, je logično, da si v odnosu z ljudmi, predvsem v kaki komunikaciji, ki poteka na bližini enega metra ali še manj, nesproščen. Jaz niti ne vem, če kdo sploh opazi te moje mozolje (marsikdo reče, da ne, ampak jaz si mislim, da me samo potolaži), je pa veliko že na tem, da JAZ vem, da jih imam in mi to ni všeč. In potem res moti v vsakdanu. Podobno je z zobmi.

[p!ka]

Sej nosim aparat in tud vem, da se mi bodo nekoč zobje poprauli. Sam do tiskrat je še dougo in se vleče. Tud, če jz vidim kolko so se mi zobi poprauli, ne morem nekomu, ki sm ga lih spoznala najprej rečt, da me nej ne gleda u zobe, ko se smejem, ker nosim aparat in se mi zobi poprauljajo tukej in tukej...

[miteq]

Po vaših opisih sodeč, bi si človek mislil, da izgledate kot kak Gremlin.

[classy]

Js pa nimam kompleksov, men se zdi Sicer daleč od tega, da bi bla popolna. Mislm, normalno zgledam (men se zdi), povprečno. Sam ... me te stvari ne motjo tok. Če že, mam kompleks glede karakterja, da sem včasih mal nesproščena. Drgač sm pa ful zadovolna s sabo

[iluzija]

Glede zunanjosti se nisem nikoli kaj preveč obremenjevala, je pa res, da sem precej nesamozavestna - kljub temu, da se v svoji koži počutim udobno.

Hmm, tega pa ne razumem. A ni tako, da če se počutimo udobno v svoji koži, smo avtomatsko tudi samozavestni, vsaj optimalno samozavestni?

Pa saj še sama ne razumem... Zadovoljna sem s sabo, s svojo zunanjostjo (okej, res pridejo dnevi, ko bi zamenjala celotno telo), ampak ko pa pridem v družbo... Se pa s svojo samozavestjo potegnem sama vase. Sploh zelo hitro živčna postanem v družbi tega in tega (bolj ali manj gre za nepoznane ljudi), kar mi še bolj udari na samozavesti.

Ha, mogoče si lažem pa imam vseeno globoko v sebi prepričanje, da je vse narobe z mano??

[Gost]

iluzija, ne, po moje pa gre tu za dve različni dimenziji samozavesti oz. samopodobi kot taki. Verjetno je pri tebi (glede na opisano) 'problem' (če sploh) šibka socialna samopodoba, ki pa je itak povezana s fizično, a ne tako zelo. In če je fizična ok, še ne pomeni, da je tudi socialna vredu. Zato se v interakciji z ljudmi skriješ vase - ne zaradi tega, ker bi jih dojemala kot lepše ali bolj privlačne, ampak ker jih imaš za bolj komunikativne, spretne v navezovanju stikov od sebe ipd. Če se ne motim, seveda

[*QueenBitch*]

Imam ful zanimivo izkušnjo s kompleksi..

Ko sem začela z bivšim sem bila nekoliko pretežka, ne veliko, predvsem, ker se nisem nič kaj dosti gibala. On je bil takrat ful suh in kao najhot guy na šoli. Walda se mi je najprej zdelo, da me ne bo hotel niti pogledat, ampak me vseeno je..in mi je fajn nafilalo ego. Potem je začel z leti, skupaj sva bila celih 7, vedno bolj pritiskati na mene z izjavami o moji teži, pa da naj malo shujšam..ampak mene dejansko to ni niti najmanj prizadevalo. Vedela sem, da ni dobro, da se nič ne gibam, naredila pa tudi nisem nič. Ker se noben od naju ni zavzel za šport, se je tudi on precej zredil (za 12kg). Potem je mene udarilo kot strela z jasnega in sem zelo shujšala, za nekaj časa celo preveč. Takrat je začel z drugo platjo, naj se zredim, da me bo pobralo od mojega početja.. Potem sem se zaradi zdravstvenih težav ustalila na neki normalni teži in športni postavi. So prostori za korekcije, ampak tako za povprečje je kar vredu.
Potem sva šla narazen in spoznala sem zdajšnjega fanta. Vse ok, bila sva skupaj na morju..kasneje v roku par mesecev pa se je stanje drastično poslabšalo. Izvedela sem, kako sta zgledali njegovi bivši pred mano (obe po mojih merilih daleč boljše od mene, ena je imela umetne prsi, tema, ki me muči že od nekdaj, ker se meni zdijo moje grozne). Od takrat sploh nisem več normalna oseba, enostavno me najeda do te mere, da imam ponoči že more in nasploh mislim, da sem za psihiatra. To sem mu morala povedati, ker je prišlo tako daleč, da se nisem upala več sleči pred njim, da sem hodila po kopalnici zavita v brisačo.. Kljub temu, da mi govori samo to, kako sem mu všeč in kako sem čudovita, se ne morem rešiti slik iz glave in vem, da bo treba nekaj narediti glede tega. Samo kaj, je vprašanje..

Uh ja, to pa poznam. Jaz sem že vnaprej, ko sem se zapletla z enim fantom (ki res zgleda ful dobr) samo sebe tko napsihirala, da si potem sploh nism bla več sposobna dopovedat da sem mu všeč kakršna sem, ker tudi ko sva se spoznala sem imela nekj kil več pa očitno to njega ni motilo - je pa očitno mene oz. sm mela fiksno idejo, da njega mot...katastrofa skratka. Mogoče je imel to vezo tudi s tem, ko sem videla kakšne so njegove bivše, pa kako ga ženske dejansko tako odkrito osvajajo kamorkoli pride, da si jaz tega niti predstavlja nisem mogla. Je pa kakrkol glednao že, to moj problem s katerim bi se verjetno morala s5 soočit, če bi se s5 s kom tko zapletla. Kako točno se pa tega rešit pa ne vem - žal.

[red_rose]

uf, vcasih sm jih mela ogromno (predvsem osnovna sola in prvi letnik...) potem pa so zaceli pocasi izginjat...ko sem zacela opazat in sm najdla svoje talente, ugotovila kok sm uspesna na dolocenih podrocjih - so zaceli tisti nepomembni kompleksi cist izginjat sicr enga se mam, ampak je tak unikaten, da ga nima nobena druga tle gor, in se pac spopadam z njim kokr vem in znam (vecinoma pozabim da tista stvar obstaja )
v glavnem se mam ful rada, in sm ponosna nase, vcasih mi je sam zal da ne izkoriscam vseh svojih sposobnosti tok k bi jih lahko (bi lahko rekli da je lenoba vcasih moj kompleks?! ).

kar se tice zunanjosti pa pac, pridejo slabi dnevi, ampak ponavadi sm si cist usec, se lepo zrihtam, grem zjutri na faks, in prvi ''pozeljiv'' moski pogled, mi da samozavesti za ceu dan
sm pa bla ucasih res ful nesamozavestna glede svojga videza, in sem se ful spremenila (ce pogledam slikce iz osnovne sole me je prav sram )

kaj pa imate rade na sebi??

za katere lastnosti mislite, da vas delajo posebne, lepe, poželjive?

nevem ce je glih lastnost, pa mogoc se bo kateri zdelo smesno ampak ful, ampak res FUL (ce bi bla verna bi se vsak dan zahvalila bogu ) sem ponosna na svoje mozgane, ker so res vsestransko sposobni!!!

kot drugo bi pa izpostavla mojo druzabnost, da lahko grem med neznane ljudi in si takoj najdem prijatle. to ful pritegne ljudi, ker sem sproscena, se veliko smejim, in sem vedno bolj tako ''na easy''. ne sekiram se, ne panicarm za brez veze, uzivam zivlenje - sicer to gre enim ful v nos, in me ne marajo, pa se tut zarad tega ne sekiram

[rachka_]

glede zunajosti nimam nekih posebnih komplexov.. mogoče kdaj v kakšni situaciji ko se zaradi (po mojem mnenju) "popolnega izgleda" ljudi v moji okolici, počutim rahlo depriviligirano
drugač imam pa dostikrat komplexe po kakšnih svojih značilnih reakcijah.. recimo včasih kr govorim ene brezveznosti, ki po mojem mnenju ne zanima nikogar, ampak jaz se tega zavedam šele potem, ko sem že vse povedla. in pol se začnem tolčt po glavi in si govorit kaj je z mano..da zakaj se ne morm normalno obnašat. pa tudi pri kakšnih takšnih podvigih, kjer se zahteva dokaz mojih takšnih in drugačnih sposobnosti, se hitro pokaže moj komplex, ker se pač ne počutim niti najmanj sposobna za tisto.. ampak morm rečt, da se v zadnjem času kr izboljšujem glede tega

[iluzija]

ne zaradi tega, ker bi jih dojemala kot lepše ali bolj privlačne, ampak ker jih imaš za bolj komunikativne, spretne v navezovanju stikov od sebe ipd. Če se ne motim, seveda

Vau... Ja, točno tako. Vedno občudujem komunikacijo drugih in si želim, da bi tudi moj govor zvenel tako samozavestno... Vedno občudujem vključevanje drugih v neko ožjo družbo, sama pa tega nikakor nisem sposobna... V neko družbo se vključim na tih in plah način. Pussy način. Torej... Tu gre za socialno podobo?

Ampak ja... Tu bi tudi jaz sklepala, da je vseeno osnova v fizični podobi (v izgledu), ampak res prisežem, da ni, ker imam glede tega kar urejeno v glavi... Mogoče pa je potem prvotni problem v moji na splošno štorasti (nerodni) naravi?

[kikiriki]

ne zaradi tega, ker bi jih dojemala kot lepše ali bolj privlačne, ampak ker jih imaš za bolj komunikativne, spretne v navezovanju stikov od sebe ipd. Če se ne motim, seveda

Vau... Ja, točno tako. Vedno občudujem komunikacijo drugih in si želim, da bi tudi moj govor zvenel tako samozavestno... Vedno občudujem vključevanje drugih v neko ožjo družbo, sama pa tega nikakor nisem sposobna... V neko družbo se vključim na tih in plah način. Pussy način. Torej... Tu gre za socialno podobo?

Ampak ja... Tu bi tudi jaz sklepala, da je vseeno osnova v fizični podobi (v izgledu), ampak res prisežem, da ni, ker imam glede tega kar urejeno v glavi... Mogoče pa je potem prvotni problem v moji na splošno štorasti (nerodni) naravi?

Nikakor ne gre za tvojo štorasto naravo. To je nesmisel. Gre za naravo, ki ti je dana z rojstvo in bodi nanjo ponosna. Ni potrebno biti niti najglasnejši niti najpametnejši, bodi to kar si in kar čutiš, ker preko tega ne boš nikoli mogla.

[iluzija]

Nikakor ne gre za tvojo štorasto naravo. To je nesmisel. Gre za naravo, ki ti je dana z rojstvo in bodi nanjo ponosna. Ni potrebno biti niti najglasnejši niti najpametnejši, bodi to kar si in kar čutiš, ker preko tega ne boš nikoli mogla.

Tole je pa zelo lepo pa vzpodbudno napisano . S tem, da naj bomo to, kar smo in čutimo, je sicer včasih težko skleniti kompromis, ampak je pa res edina prava pot za neobremenjeno življenje. Kar pa v končni fazi res velja za čisto vse komplekse...

[*srčica*]

Imam ful zanimivo izkušnjo s kompleksi..

Ko sem začela z bivšim sem bila nekoliko pretežka, ne veliko, predvsem, ker se nisem nič kaj dosti gibala. On je bil takrat ful suh in kao najhot guy na šoli. Walda se mi je najprej zdelo, da me ne bo hotel niti pogledat, ampak me vseeno je..in mi je fajn nafilalo ego. Potem je začel z leti, skupaj sva bila celih 7, vedno bolj pritiskati na mene z izjavami o moji teži, pa da naj malo shujšam..ampak mene dejansko to ni niti najmanj prizadevalo. Vedela sem, da ni dobro, da se nič ne gibam, naredila pa tudi nisem nič. Ker se noben od naju ni zavzel za šport, se je tudi on precej zredil (za 12kg). Potem je mene udarilo kot strela z jasnega in sem zelo shujšala, za nekaj časa celo preveč. Takrat je začel z drugo platjo, naj se zredim, da me bo pobralo od mojega početja.. Potem sem se zaradi zdravstvenih težav ustalila na neki normalni teži in športni postavi. So prostori za korekcije, ampak tako za povprečje je kar vredu.
Potem sva šla narazen in spoznala sem zdajšnjega fanta. Vse ok, bila sva skupaj na morju..kasneje v roku par mesecev pa se je stanje drastično poslabšalo. Izvedela sem, kako sta zgledali njegovi bivši pred mano (obe po mojih merilih daleč boljše od mene, ena je imela umetne prsi, tema, ki me muči že od nekdaj, ker se meni zdijo moje grozne). Od takrat sploh nisem več normalna oseba, enostavno me najeda do te mere, da imam ponoči že more in nasploh mislim, da sem za psihiatra. To sem mu morala povedati, ker je prišlo tako daleč, da se nisem upala več sleči pred njim, da sem hodila po kopalnici zavita v brisačo.. Kljub temu, da mi govori samo to, kako sem mu všeč in kako sem čudovita, se ne morem rešiti slik iz glave in vem, da bo treba nekaj narediti glede tega. Samo kaj, je vprašanje..

to mamo babe neke probleme same s sabo...če je tip s tabo, pa predvidevam te je že vidu golo, predn si srečala njegove bivše pa se začela skrivat, pol si mu očitno všeč. lahko ti je samo v ponos da ma okus na nivoju in ti očitno spadaš v ta rang(če se že morš kategorizirat), sploh te pa verjetno dojema kot celoto in mu je všeč vsak košček tebe. če se boš skrivala pa sramovala ga boš samo odbila, ker boš namest pozitive oddajala negativo. na konc te bo pustu, ampak to draga moja zihr ne bo zarad jošk:) kaj te briga kake so njegove bivše, v njegovih očeh očitno že niso tok oh in sploh glede na to da so history. tko da ne se sekirat zarad takih neumnih stvari :bussi:

[***Ally***]

Mnja, saj v teoriji mi je vse znano..gre bolj za to, da sem imela tipa, ki me ni cenil in mi je skoz metal nizke, pa me to ni prizadelo, čeprav sem ga imela takrat rada, zdaj pa imam takega, ki me ima rad tako kot sem, pa se ne morem rešit kompleksov..zanimivo no.

[kikiriki]

Mnja, saj v teoriji mi je vse znano..gre bolj za to, da sem imela tipa, ki me ni cenil in mi je skoz metal nizke, pa me to ni prizadelo, čeprav sem ga imela takrat rada, zdaj pa imam takega, ki me ima rad tako kot sem, pa se ne morem rešit kompleksov..zanimivo no.

Ja res je zanimivo. Še posebej pa bo zanimiva tvoja pot do odkritja vzrokov, ki se skrivajo v najglobjih kotičkih tvoje duše. Pa prijetno potovanje.