koliko otrok si želite-imate??

haley

SchneeEule napisal/-a:Ali bi tiste, ki ste rekle, da nimate želje imeti otrok, popustile in kakšnega vseeno imele, če bi partner težil k temu, in zakaj?

Hm težko vprašanje. Mogoče bi bila za, samo da bi otroka recimo rajši posvojila, ker je mene recimo zelo strah nosečnosti (če so kakšne komplikacije) in poroda.

HuDoBa

SchneeEule napisal/-a:Ali bi tiste, ki ste rekle, da nimate želje imeti otrok, popustile in kakšnega vseeno imele, če bi partner težil k temu, in zakaj?

Ne. Dokler ga moram jaz devet mescev prenašat v sebi in rodit, otrok ne bo. Pa tut posvojitev...meni otroci nobene starosti niso pri srcu...

_patchouli_

Ali bi tiste, ki ste rekle, da nimate želje imeti otrok, popustile in kakšnega vseeno imele, če bi partner težil k temu, in zakaj?

Nope. Če nočem imet otrok, jih nočem. Tu žal ni kompromisov, fant bi imel 2, jaz nobenega... Ajd, gremo imet enega. Otrok zelo spremeni tvoje življenje in jaz se v takem življenju z mulčki ne vidim. Tu ne bi šlo le za stisnit iz sebe eno jokajočo kepico po devetih mesecih uničevanja mojega telesa in se malo ukvarjat z njo dokler ne gre na fax. Šlo bi za popolno spremembo vsega, kar moje življenje predstavlja. In temu se odpovedat ne bi bilo dobro ne za otroka, ne za partnersko zvezo, niti zame, seveda.

wasd

Me veseli, da se obstajajo zenske, ki si ne zelijo otrok.

+1 na patchouli (glede spremembe zivljenjskega stila itd.)

haley

^^A si mislil, da si ga kar vse želijo?

wasd

Vsaj tiste, ki se blizajo, ali pa so, tridesetim

*Abby**

Glede na rezultate v tejle temi se bi moral bolj bati mastermind, ki bi dejansko rad imel otroke ...

angel99

jaz si tudi ne želim otrok oz. se ne vidim kot mamo.. je pa res, da sem še precej mlada (19), tak da upam, da se bo moje mišljenje čez par let spremenilo..

_patchouli_

Zanimiva izjava... Zakaj pa si želiš, da bi spremenila svoje poglede na potomstvo? Se pravi si jih najbrž dejansko želiš, če upaš, da boš mnenje spremenila, samo ne v tem obdobju v življenju, kar je glede na starost itak logično. Ali gre pač za pritiske družbe, kjer je pač normalno, da imamo v neki optimalni dobi otroke?

mastermind

Ste me malo presenetile, ja.. Nevem, seveda se spremeni življenski slog, ko dobiš otroka, ampak to je normalno. Vse življenje se spreminja življenski slog. Kaj pa ko se rodi brat, sestra? Kar naenkrat niste/nismo bili več sami in edini doma. Treba je bilo začet delit stvari itd. Kaj pa ko greš na faks, spet sprememba neke ustaljene prakse življenja. Potem srečaš nekoga, ki ti je všeč, opet sprememba.

Tako mišljenje, kot ste ga nekatere zgoraj opisale se mi zdi sebično. Seveda se je neumno silit imet otroke. Je pa izredno sebično in nezrelo navajati razlog proti otroku 'sprememba sloga'. Meni ne bi bilo težko odpovedati se nekaterim zadevam v življenju, na koncu koncev je to znak odraščanja in premikanja nekemu novemu obdobju naprej.

Se komot odpovem tekmam, pa pivskim večerom s kolegi itd. za otroka. Sebičnost je pa danes huda reč, ja.

Aja, pa nevem, ampak jst osebno bi želel otroke naučit nekih stvari, prenest svoje znanje in izkušnje na njih, gledat jih kako odraščajo in se spominjat na sebe v njihovih letih. Kaj pa ko boste sami pri 50ih? Nobenih potomcev, starši pokojni, sestra brat s svojo familijo? Takrat bo pa žal prepozno.

*Abby**

Meni se zdi pa dosti bolj sebično dejanje imet otroka iz napačnih razlogov, ga imet za modni dodatek, se z njim ne ukvarjat, mu ne dajat maksimalno, kolikor si zmožen ...

Nismo si vsi ljudje enaki in ne vem, kaj je sebičnega v tem, če si neka punca želi ohranit življenjski slog, ki ne dopušča otroka. V resnici je to veliko bolj altruistična odločitev kot pa odločitev poslovneža, ki dela po 16 ur dnevno ali pa športnega ekstremista npr., da bosta imela otroka! Ni pošteno do otroka in pika, zato jaz zelo pozdravljam take poste, kot je tisti od patchouli - to je dejansko zrelo razmišljanje.

Če si pa otroka želiš, moraš pa nujno prilagodit svoje življenje temu - pa s tem ne mislim tekem in piva ... že samo da to omeniš, je nezrelo! Odpovedat se bi moral denimo karierizmu ... ampak se verjetno ne bi. Kot 90% staršev danes ... ko je otrok samo še en dosežek ...

Pa pišem s perspektive nekoga, ki si v prihodnosti (beri čez cca. 7 let) otroka želi.

SchneeEule

Otrok je naložba za celo življenje, zato je pametno prej pomisliti na morebitne komplikacije in posledice (recimo z zdravstvenega vidika), marsikaj gre lahko narobe že med poskusi zanositve, samo nosečnostjo in potem, ko je že rojen... In če si sam pri sebi seznanjem z vsem tem, hkrati pa nisi velik privrženec otrok oz. bi ustregel večinoma partnerjevi želji po otroku, bi res storil ta korak? Kaj, če bi imel ves čas nek (nenameren) odpor do otroka v sebi? Kaj, če rodiš invalida? Sledijo frustracije, nesrečnost, depresija, nejevolja... Poti nazaj pa žal več ni.
Marsikdo ima danes otroka, ker so pač 'fletni', si ga partner res zelo želi, pritiski družbe... Če ti nisi psihično, fizično in finančno sposoben narediti tega koraka, potem ga ne, ker boš otežil življenje sebi in otroku.
Lahko se zdi sebično, ampak meni je čisto logično, da boš postavil sebe in svoje interese pred nekaj, kar sploh ne obstaja (v tem primeru pred idejo o otroku).

mastermind

*Abby** napisal/-a:Meni se zdi pa dosti bolj sebično dejanje imet otroka iz napačnih razlogov, ga imet za modni dodatek, se z njim ne ukvarjat, mu ne dajat maksimalno, kolikor si zmožen ...

Nismo si vsi ljudje enaki in ne vem, kaj je sebičnega v tem, če si neka punca želi ohranit življenjski slog, ki ne dopušča otroka. V resnici je to veliko bolj altruistična odločitev kot pa odločitev poslovneža, ki dela po 16 ur dnevno ali pa športnega ekstremista npr., da bosta imela otroka! Ni pošteno do otroka in pika, zato jaz zelo pozdravljam take poste, kot je tisti od patchouli - to je dejansko zrelo razmišljanje.

Če si pa otroka želiš, moraš pa nujno prilagodit svoje življenje temu - pa s tem ne mislim tekem in piva ... že samo da to omeniš, je nezrelo! Odpovedat se bi moral denimo karierizmu ... ampak se verjetno ne bi. Kot 90% staršev danes ... ko je otrok samo še en dosežek ...

Pa pišem s perspektive nekoga, ki si v prihodnosti (beri čez cca. 7 let) otroka želi.

Eh abby.. Ti imaš spet nek svoj pogled..
Poglej, jasno, da otrok ni modni dodatek, tvoje omenjanje tega je popolnoma neumestno. Nobeden ne jemlje otroka kot neko zabavno igračko tukaj v tej temi, še najmanj pa jaz.

Sebično je to, da se nisi pripravljen odpovedat nekaterim stvarem zaradi otroka, to je sebično. In ne zagovarjam poslovnežev, ki nimajo časa za otroke, tako da je spet popolnoma neumestna ta tvoja opazka.

Mogoče sem dal res neprimerno primerjavo s tekmami in pivom, se strinjam, vsekakor pa bi lahko iz preostanka posta lahko razbrala, da je za tem 'odpovedovanjem' marsikaj več kot pivo in tekma. Nezrela si pa lahko samo ti, ki zagovarjaš sebičnost ljudi, ki se niso pripravljeni podredit nečemu. Prav zaradi tega je danes družba tukaj kjer je. Nobene empatije, nobenega čuta do sočloveka ni več. Človeku se kaj zgodi, pa mimoidoči odkorakajo stran.

In še enkrat, ne zagovarjam tega, da se otroka dela na vsak način, se mi zdi pa nemoralno in nezrelo (na koncu koncev po eni strani je to tudi odraz okolja v katerem človek odrašča) od ljudi, da niso pripravljeni razmislit in se zavoljo čudovite stvari kot je otrok odpovedat svojim hobijem. Pa ne želim poniževat kogarkoli, imam pa svoje mnenje o takih ljudeh. Sprejmem, da obstaja tak folk, ne podpiram pa takega razmišljanja.

*Abby**

Si resnično želim, da ne boš nekoč svojih predsodkov nanašal na neko majceno, zgolj od tebe odvisno bitjece! Bljak!

Mnogo ljudi danes jemlje otroka za modni dodatek, se z njim ne ukvarja, ga zanemarja, mu je odveč, mu niso predani. Znanje otrok, njihove sposobnosti padajo, otroci so mnogokrat nevzgojeni, brez motivacije, agresivni, prestrašeni in s psihološkimi težavami. Vem tako rekoč iz prve roke.

In ne: niso vsi ljudje primerni za to, da bi bili starši! In če si ti želiš otroka, to ne pomeni, da si ga mora vsak želeti. In to, da moraš spremeniti svoj način življenja, včasih pomeni to, da moraš spremeniti sebe in to, kar v svojem bistvu si! In to je žrtev, ki je povsem nepotrebna in ni nikakor znak zrelosti, temveč je znak slednja normam, ki jim ne ustrezaš in se jim ne znaš upreti.

In moji primeri so samo zato, da ti pokažejo, da vsi ljudje niso primerni za to, da bi imeli otroka in je to prav in okej in ni nezrelo! Je samo odločitev človeka, da se ne bo razmnoževal! In kaj je v tem spornega? Zakaj je že to sebično? Ker ti misliš, da je vsem krona življenja nadaljevanje vrste?

Sami predsodki in škatlasto mišljenje ... že tako ali tako nas je preveč! Otroke bi morali imeti tisti, ki to vidijo kot poslanstvo in kot dar, ne pa kar vsak, ki se mu zdi, da mora imet otroka, ker ga ima njegova soseda tudi. Še več: vsak, ki se mu zdi, da se mora prisilit in ne biti tako sebičen, samo za to, da bo na svet spravil še eno nesrečno, nezaželjeno bitje. Zakaj hudiča?

In ko si že ravno pri empatiji: Nisi empatičen, če ne vidiš empatije v tem, da se odrečeš otroku, če v resnici otrok ni tvoja iskrena in globoka želja. To je edino pravilno in zrelo mišljenje. Vse ostalo .. glej zgoraj!

_patchouli_

Hm, mastermind, z vsem dolžnim spoštovanjem... Nisem sebična in verjemi, da sem sposobna emaptije, še preveč... Vzamem tvoje obtožbe zelo osebno

Ampak kot je omenila SchneeEule, jasno boš postavil sebe pred nekaj, kar niti obstaja ne. Zakaj bi sploh imela otroka? Ne želim si ga. A ni to dovolj? Sebično bi bilo, da bi ga imela, ker bi recimo to kot pogoj postavil partner za ohranitev odnosa in bi ustvarila malo nedolžno bitjece iz želje po oklepanju ljubezenske zveze.
In ne, ne gre za hobije. Gre za način življenja, ki je pri meni pač zasnovan tako, da za otroka ne bi bilo prostora. Imam nek plan za naslednjih 10 let in ne vsebuje nič od elementov, ki jih vsebuje scenarij za udobno vzgajanje otrok. Če tvoj lajf poteka v stilu fax, malo žuranja, potovanj itd, partnerska zveza, skupno uživanje s partnerjem par let, vmes udobna služba, potem jasno, odločitev za otroka je v tem primeru malo lažja.
Poleg čisto preprostega dejstva, da si tudi v teh pogojih ne bi želela otroka. Ne, ker bi hotela hodit po pijačkah cele dneve (s kom le, ko pa imajo počas že vsi familije...), ampak ker nimam želje po njem. Ne vem, če lahko to razumeš. Pač, ni potrebe. Niso za vse otroci čudovite stvari.
Kar se pa sprememb tiče, pa jasno, da so del življenja. Samo otrok je ena taka sprememba, na katero imaš vpliv in če se lahko zavestno odločim ali jo vpeljat v svoje življenje ali ne, bom pač uporabila ta vpliv.
Sama pa pri 50-ih ne bom. Imela bom partnerja. In prijatelje. Veš, moji starši so sedaj v 50-ih in naju s sestro niti ne rabijo, da si zapolnijo svoj prosti čas. Itak ne živiva doma, mene sedaj pol leta sploh v Sloveniji ni bilo, sestra pride domov enkart na mesec, če. Pa jima ni dolgčas. Imata družbo, aktivnosti, hodita na dopuste, sama ali s prijatelji.
Če pa to spodleti, z mačkami sem se vedno lepo razumela.
Tudi uporaba besede "Nemoralno" mi je smešna. Nemoralno bi bilo, če bi otroka imela in se svojim užitkom ne bi bila pripravljena odpovedati kljub temu, da bi otrok zato trpel. Živeti svoj način življenja ne ozirajoč se na nekaj, kar je samo ideja, niti materializirano še ni, no, to je pa samo normalno. Mater, me obsodit za nemoralno v odnosu do potencialnih mojih otrok, ker hočem - recimo - potovat okol sveta za 5 let namest te otroke producirat, je še 100x bolj absurdno kot pro-life aktivisti, ki trdijo, da je 5 celic človeško bitje in splav umor

+ what abby said