Ko se fant spremeni??

[*coco*]

torej...rekel ti je da ne ve kaj bi rad. se pravi, da je razmišljav o prihodnsti in ciljih.in prišel do takšnega zaključka.ne vem, če se je spremenil na splošno potem ima mogoče splošno krizo v svojem življenju in ne samo v ljubezni. torej če je temu tako te gotovo potrebuje da mu pomagaš skozi to. če pa so se čustva do tebe ohladila, kar pravzaprav ni nič abnormalnega ,ker navsezadnje smo vsi krvavi pod kožo, pa si gotovo sama z glavno na mestu da veš kam to vodi. se pa strinjam s tabo, da ga želiš v celem paketu. da ti vrača enako kot ti daješ. ker kdor v vezi bolj ljubi nastrada,pa naj bo to ko si skupaj 3 mesece,3 leta ali pa 30 let. odloči v dobro zase.

[delusional]

.....

[miteq]

Avtorici teme svetujem, naj ne komplicira pretirano. Pridejo življenjska obdobja, kjer res ne veš, kaj bi. Lahko pride do krize čisto na drugem področju, ne ljubezenskem, pa se to slej kot prej zrcali tudi na partnerskih odnosih. Takrat človek razmišlja in razmišlja, včasih pride celo do kakšnega razodetja (kot je tvoj fant, ko je ugotovil, da se ni dobro pretirano navezat na nekoga - kar je by the way dobra ugotovitev).

Aja, Horus, razočaral si me. Sem si mislil, da ne razmišljaš tako babje.

Če nadaljujem o avtorici... V glavnem, shit happens, folk je včasih zmeden. Nehaj jeb**o delat znanost iz tega, baba zmešana. Pa ne išči potrditve med forumaši, ker je to patetično. Pusti fantu tudi čas, konec koncev ima tudi on želje (tudi kaj drugega počet, kot samo s tabo bit) - v primeru, da se pa tvoje želje v veliki meri ne sklanjajo z njegovimi, potem pa sprejmi odgovornost za svoja čustva in pojdi stran od njega. Boš mu vsaj uslugo naredila, sebi pa tudi. Samo ne pa delat jebenega slona iz muhe, ker s tem umetno ustvarjaš probleme. Tega pa ne želiš, ne? Niti ne želiš, da te fant pusti, ker kompliciraš za brezveze, ne? Sprosti se enostavno. Pa nehaj razmišljat ali ga mineva ali ne. S tem narediš samo še večje sranje.

[Horus]

Uživajte še naprej Lep pozdrav od Horusa

[=zabica=]

Opažam en velik trend med slovenskimi fanti, biti samski in hengat s prijatelji in se ga vsak teden vsak enkrat do mrtvega napit... (in ne govorim o 18letnikih, ampak plus deset podlage minimalno...).
Se posebej pa to, da nihče več nima enih ciljev, primernih letom!!!

Da pri osemnajstih menjaš punce kot gate, piješ kot kamela in ne veš kaj si sploh želiš je normalno, ker takrat iščeš samega sebe... Potem pa pride čas v življenju vsakega posameznika, ko odpriješ kaj res nekaj pomeni in se za to in te osebe boriš, greš prek vseh ovir!!!

Ampak vedno bolj opažam, da ni več tako!!! Ljudje so stari +25 in popolnoma zgubljeni... in ravno zato, ker nimajo enih ciljev, vedno bolj zaidejo s poti...

Včasih je potrebno nekomu postavit eno mejo, da se tega zave in potem ko ugotovi, kaj lahko izgubi...se požene v tek in kaj naredi za to, če mu je res do tega!
Če mu ni, pa pač škoda tvojega časa, ni edini ki ga imaš lahko rada, obstajajo še druge vrste rib v morju in mogoče še bolj okusne, pusti se presenetit, nisi tako stara da bi te moralo to skrbeti, imaš še čas!!!
Sicer te razumem, da se ne zgodi pogosto, da imaš nekoga tako rad in mu pustiš blizu in to kar ti počneš je, da se boriš za ljubezen, kar je prav...

[Horus]

Uživajte še naprej Lep pozdrav od Horusa

[=zabica=]

Mogoce je tak trend med puncami, ker drugacnih fantov enostavno ne spoznamo. Ravno vcerej smo se s prijateljicam pogovarjale o tem in vse smo prepricane, da se obstajajo taki nice guys tam zunej nekje, ampak ja, ocitno so tud oni obupal nad nice girls in ne hodjo velik vn, ker se jim zdi brezveze. Torej, četudi obstajajo, jih ni na spregled!!!

Horus, ce vam tipom ne bi blo vazno s kolkimi spite, ampak s katero, bi blo stanje tud drugačno!!!

[middle]

Morem napšisati kako se je končal ta moj problem. No čeprav nebi rekla da se je že končal.

Fant me je pustil. Kljub temu da sem ga skušala prepričati, da se moti in mu svetovala da si naj vzame malo časa za premislek. Ok sprejela sem njegovo odločitev. Razočaranje, nemoč, ponižanje in spoznanje kaj se mi dogaja so me čisto potrli. Vendar sem kljub temu zbrala še tiste moči, ki sem jih imela in se nisem predala žalosti. Zaposlila sem se z drugimi stvarmi, službo, in šla ven s prijateljico. Sedaj ko sva nekja časa narazen, ga še kljub temu pogrešam.
Veliko sem razmišljala o najini zvezi. Vsak človek ima napake, sprejemala sem ga takšnega kot je, ampak spoznanje prav teh napak so mi pomagale da mi ni bilo tako hudo.

Obljubila sme si da grem naprej, odpiram nov list v svojem življenu- brez njega.


Vendar on mi še vedno ni dal mira...pošiljal mi je sporočil. Dala sme mu vedeti naj me sedaj pusti na miru me ne spominja naj saj ga skušam preboletu, pozabiti. Pozabiti kako me je prizadel. ne morem ga sovražiti, saj mi preveč pomeni, lahko pa mu odpustim sama pri sebi, saj le tako bom zaživela naprej, brez tesnobe v srcu.

Rekel je da mu je pretežko če mi ne piše, saj lahko le tako potolaži svojo žalost. nisem morala razumeti zakaj tako čusti, saj je prav on želel da končava kar sva imela. nisem se odzivala na njegova sporočila. in vedno znova mi je poslal kakšen sms.

Čez dva dni si je premislil...spoznal je da mu je žao. Pravi da je končno spoznal da je imel nekaj česar ni znal ceniti, in šele sedaj ve koliko mu pomenim, kako težko mu je brez mene. Prosil me je naj mu odpustim, mi obljubil tisoč stvari le naj se vrnem nazaj.

Sedaj pa jaz nevem kaj naj storim, ne upam se vrniti nazaj...bojim se ponovnega razočaranja.

[~NIA~]

----

[=zabica=]

Enim je res žal šele ko vidjo kaj so zgubil... spet drugi pa enostavno nikol ne ugotovijo, kaj si sploh želijo, ali pa vejo kaj to je, pa se ne znajo potrudit!

Mam pred kratkim podobno izkušnjo, trajal je dva meseca, da sva zares končala, prej je blo pa on and off... Mi je žal da je konec? Vsako minuto! Ampak ta zamera med nama je in bo in tudi če bi bla spet skupaj, mene bi zanimalo zakaj se je v tistem trenutku odločil kot se je in pa dokler mi ne bi dokazal, da tokrat je drugače, bi se vedno ko bi šel, vedno ko se mi ne bi javil na telefon, vedno ko bi blo karkoli odklonskega, spraševala, če je spet ugotovil, da to ni to in se odločil da je konec... Ko te nekdo rani, se mora zacelit, preden lahko normalno zaživiš, zaceli jo pa lahko samo iskrena ljubezen in pa pogum, da se brez teh vprašanj iz preteklosti podaš vanjo!
Seveda pa, če nekdo enkrat konča in je spet skupaj je najpomembnejše tole: nikol se ne smeš vrnit na isto stanje kot je blo!!! ker bo slej ko prej spet počil... oba morata ugotoviti, kaj je blo tisto, kar je blo napačno in se vprašat kako lahko to popravita!!!

[V_Rose_V]

jaz sem mela pred...hm...4 leti tako izkušnjo. s tipom sva bla skupaj 1 leto.(to med nama je blo kr nekaj-pretiravanje in pretirana ljubezen-vsaj z moje strani je blo takrat pretiravanje izkazovanja čustev, z njegove strani pa pretiravano laganje)...in sva se dogovorila, ko maturiram, da se vseliva skupaj. ko sva dobila ključe novega stanovanja, je pa njega začelo trgat in metat. seveda se nisem vselila takrat...to je bilo v maju, narazen sva bila menda do julija. seveda sva se menda vsak dan slišala, 2x na teden videla..ko je imel sred poletja pljučnico, sem mu nosla kosilo in skrbela zanj...mu kupovala mobi kartice...on pa se je vmes veselo gonil z drugimi (kar sem jaz zvedela šele čez nekaj mesecev) in ga pik okoli. no po 2 mesecih sva bila spet skupaj in čez 1 mesec sem se preselila k njemu ( tu so bile prisotne druge okoliščine)..to je bilo v avgustu...decembra, 1 teden pred božičem, sem pa pakirala in šla nazaj domov no pol čez kakih 14 dni pa sem izvedela za njegove ljubice in ostale možne podvige....
naj povem, da pol, ko sva bila spet skupaj...no bilo je grozno. pokazal ni niti malo spoštovanja, skoz me je zmerjal, skoz je pil, zapravljal denar za najemnino...obup. v tistem zadnjem letu sem se postarala za 10 let....ampak to je bila naivna zaljubljenost. in če bi lako zavrtela čas nazaj, bi takrat v maju, ko je on potreboval čas za premislek, prekinila vse stike z njim, ker mi je povzočil preveč bolečine in gorja...

lahko pa rečem, da sedaj, ko imam novega partnerja, ljubim kot nisem še nikoli-ampak razumno!

[tmis_]

Mam kolega, ki se bo poročil. Ampak to ni ženska, v katero bi bil on najbolj zaljubljen v lajfu. V bistvu sploh ni v njo zaljubljen. Najbolj je bil v eno, s katero je bil pol leta in ga je pustila. S to ki se bo poročil, je zgoj neka razumska izbira, seksa tud ni veliko, je bolj nek prijateljski odnos. Če je ona s tem zadovoljna in isto razočarana kot on, kul. Jaz vem da na njenem mestu ne bi bla, in se ne bom nikoli sprijaznila z niti 1% manj kot 100%.

Maš pa zelo idealistične poglede na ljubezen in poroko.

[=zabica=]

on potreboval čas za premislek...

je to najbolj obrabljena fraza, ki jo moški premorejo... Kako me to razjezi, čas za premislek??? Kako simple pa je, a maš nekoga rad al pa ga nimaš???

[middle]

Imam občutek, da so se njegove besede ob razhodu zasidrale v moje misli. Da ga ne bom več morala gledati z istimi očmi, ga imeti isto rada. Bojim se vrniti k njemu....čeprav mi sedaj govori da mu pomenim vse.

Nočem še enega razočaranja. Vendar mi je obenem težko ko ga slišem kako joče in me prosi naj mu odpustim.

Pravijo, da vaza ki se razbije nikoli ni več ista vaza, četudi se potrudiš, jo zlepiš nazaj, košček za koščkom, vendar brazgotine na njen ostanejo za vedno.

Nisem se še dokončlo odločila, vendar vedno bolj razmišljam da bom pustila najino ljubezen za sabo.Čeprav s težkim srcem.


Občutek imam da bo vse lepo spet samo na začetku, mesec, dva nato pa bova že ob majhnem problemu spet šla narazen. Tega si ne morem dovoliti.

[middle]

Imam občutek, da so se njegove besede ob razhodu zasidrale v moje misli. Da ga ne bom več morala gledati z istimi očmi, ga imeti isto rada. Bojim se vrniti k njemu....čeprav mi sedaj govori da mu pomenim vse.

Nočem še enega razočaranja. Vendar mi je obenem težko ko ga slišem kako joče in me prosi naj mu odpustim.

Pravijo, da vaza ki se razbije nikoli ni več ista vaza, četudi se potrudiš, jo zlepiš nazaj, košček za koščkom, vendar brazgotine na njen ostanejo za vedno.

Nisem se še dokončlo odločila, vendar vedno bolj razmišljam da bom pustila najino ljubezen za sabo.Čeprav s težkim srcem.


Občutek imam da bo vse lepo spet samo na začetku, mesec, dva nato pa bova že ob majhnem problemu spet šla narazen. Tega si ne morem dovoliti.