* Kolikor vem je tvoj bivši še precej mlad, torej povej mu, da mu jaz, ki sem precej starejši od njega in imam morda uničeno življenje in morda sem ga uničil še eni (no, ni tako hudo, kakor se bere), pravim da naj neha dramatizirat. Dovolj časa ima še, da si uredi svoje partnersko življenje, samo moral se bo tudi sam malo spremenit in postati bolj aktiven v moškem smislu, ne pa od ženske pričakovat, da mu poišče toplice za dopust
* Ne vidim, da si bolna zaradi tega odnosa z bivšim, bolj vidim, da rabiš terapevta morda kot svetovanje.
* Jah, slovenc79 mi je enkrat napisal da sem
psihopat, saarijarvi pa poleg tega, da je večkrat namigovala, da nimam ravno treh čistih v glavi v odnosu do žensk, včasih da sm že perverzen

, mi je napisala, da imam paranoično motnjo.
* Včasih se sam o sebi pošalim, da sem psihič, samo če se jaz šalim na tak način, drugim ne pustim, da mi to besedo vrnejo, s tem da psihopat se mi bere dosti slabše kot psihič.
* Trenutno, ker se zelo dobro počutim v svoji koži, mi je precej vseeno kaj si o meni mislita saarijarvi, slovenc79, še kakšen/-na drug/-a.
(Samo se bojim, da če se bom napihoval, da me hitro lahko kakšna/-en tukaj hitro sprovocira, kakor mayaeb zadnjič, ko je dala dovtip, da če smo na drogah, da zdaj žuramo (evo, situacija se sicer izboljšuje v Sloveniji, kar me zelo preseneča
)
)* Je pa očitno imela ona psihologinja prav, ko je rekla, da te psihoterapija nauči vedenja - neke vrste behaviorizem - mogoče sem napačen filozofski izraz uporabil?
* Se pri meni vidi, da mi je tistih 6 let psihoterapije zelo pomagalo, ampak v bistvu tudi to je maska. Lahko si jo nadenem, jo uporabim, če me pa življenje nazaj ubije, se pa brez težav vrnem v tisto svojo osnovno masko, ki sem jo s psihoterapijo hotel odpraviti - brez problema ratam bogi, ubogi, se (s)kregam z vsemi tukaj (in še kje) in je videti kot da se mi bo ful nazaj vse poslabšalo. So pa vse skupaj zgolj vzorci/maske, očitno znam preklapljati med njimi.
* Jah, moja
skrivnost očitno je, da mi je manjkalo stika s telesom, torej športnih aktivnosti. Iz tega se mi je že v mladosti najprej razvilo slabo fizično počutje, ob šoku in prehitrem iskanju duhovnosti, ter zaradi triggerja - nesrečna zaljubljenost/ljubezen, pa morebitna duševna motnja. Zraven je treba še dodati strah vnesen od primarne družine, zlasti preko mame? (veliko strahu in slabe energije, zelo veliko

), in pasivnost/odsotnost očeta kot moškega (to je v Sloveniji sicer kar pogosto, da moški manjkajo v družini).
* Očitno bi bilo treba vse, ki nimajo nekih (pre)hudih duševnih motenj spraviti v telesne aktivnosti in izražanje - ples.
No, malo posplošujem, verjetno sem jaz tip človeka, ki se rabi izražati, ki je pač kreativen, rabi inspiracijo in rabi inspirirati druge.* Ampak stik s telesom (in zemljo kot tlemi) že od zgodnje mladosti je zelo pomemben, tudi če se vaš otrok temu upira, ga probajte nekak prepričati v športne aktivnosti, tudi če je antitalent - boste pač morale/-i vložiti več truda in ne pričakovati rezultatov, če bo hodil na kak šport - glavno je, da mu to postane všeč in ugotovi, da rabi obremenjevati svoje telo, delati različne gibe, karkoli
"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)