Led Zeppelin napisal/-a:Ljudje so bili včasih totalni faki*g čustveni kreteni.
No joke, pomisli na vso količino travm ki so se dogajale, imel si vojne vsako generacijo, vojne kjer se je posiljevalo, sosed ubijal soseda.
Družili so so, prevod, deci so pili, ženske so jih rihtale, ko je Francelj prišel domov si je še lepo "vzel" svojo ženo.
Ko berem razne statistike količine incestov in pedofilije v tistih časih zdaj mi gre na kozlanje, otroci itak niso imeli nobenih pravic, še težje so se obrnili na koga drugega.
Imeli so šihte in se družili, beri: delali so kot idioti, v raznih fabrkah, 6x na teden, že od konca svoje šole. Cele dneve so gonili stroje, in šli 2x na let na sindikalni izlet.
Idealiziramo lahko samo otroštva in mladost naših staršev, izvelkli so se ven iz dreka povojne generacije, o patriarhatu in suženjstvu prejšnih generacij niti ne bomo govorili. Naši starši so vseeno imeli določene luksuze našega sveta, predvsem pa se jim je začel odpirati svet.
Mi smo pač prehodna generacija, smo generacija pred popolno avtomatizacijo, zmanjšanjem populacije, smo poskusna generacije permisivne generacije...predvsem smo pa vzgojeni kot blazno avtonomi in individualistični.
Ergo, naši starši so bili vzgojeni od žrtev hudih travm, fasal prehod v kapitalizem, mi smo pa žrtve spremembe družbe....je pa 100x bolš kot katerakoli generacije prej.
Raje se zakoljem kot da sem poslan v katerokoli čas, razen zlatih časov Jugoslavije.
Cmon, potujemo lahko kamorkoli, izobražujemo se lahko na miljon načinov, lahko si dobesedno izmisliš svoj čas...je pa problematično, ker je tok izbire...jaz dojemam da stiska prihaja predvsem iz tega da moraš vse pogruntati sam. Okvirjev ni več, nekako smo z brezmejsnostjo blazno omejeni.
no, da bo jasno - moj komentar se je nanašal na moderno obdobje pred internetom. za 100, 200 let nazaj pa se popolnoma strinjam, da je bila mentaliteta precej slabše razvita in se marsikaj od tega, kar danes štejemo med grozote, sploh ni smatralo za grozno, ampak je bilo vsakdanje manjše zlo (in čez 100 let bo verjetno za grozno veljalo tudi nekaj, na kar danes gledamo kot manjše zlo).
je pa treba vedet, da do ene 100 let nazaj sploh ni bilo neke možnosti osebnostnega razvoja, ker so se življenja vseh generacij vrtela okoli preživetja in premagovanja lakote, pomanjkanja, in šele zdaj ima povprečen človek lahko sploh čas raziskovati samega sebe in svet.
napredovali smo na mnogih področjih in na splošno je življenje vedno boljše, ampak določene stvari pa grejo sigurno v napačno smer, in generacija, na katerih se bojo posledice zares pokazale, se šele rojevajo. dobro je imeti izbire in možnosti v življenju, ampak če je človek zaradi tega občutka svobode zblojen do te mere, da v 20, 30, 40+ letih življenja ne ugotovi smisla lastnega življenja, ne zmore biti več zadovoljen z ničemer in z nikomer, mu je vse prezahtevno, vsaka odgovornost prevelika in občutek ogroženosti ob vsaki malenkosti, potem je šlo že zelo predaleč. in to počasi postaja normalnost, kar je po mojem mnenju zaskrbljujoče.
nekatere tradicionalne vrednote in človeške trdnosti, tako psihične kot fizične, pač morajo ostati. ljudje smo še vedno preprosti, inteligentne živali z nagoni, ki bojo živele okoli 100 let, in več kot to nikoli ne bomo. in brezveze je sanjariti o popolnosti in vsem tem, kaj ne bomo.
. 
