Kje se vidite v prihodnosti?

[bimba]

jaz bi rada da mi na najlepša leta to so baje 30 nebo booring, takrat bo moje dete že veliko ( upam) in bom lahko skoz bilaq naokoli in uživala v lifu, prej pa msilim kej iz sebe naredit da se ne matram v življenju, čeprav so se mi vrata življenja lepo odprla

[inaa]

js si cimprej zelim narest ta fax da potem lahko zacnem (po moznosti kje u tujini, recimo london mi je privlacen, pariz, berlin tudi..) delat oz studirat stvari ki so mi dejansko usec...to je to, ce umes pride kasn vredu tip pa tut ne bom imela nc proti. o druzini ne razmisljam, o stalni sluzbi pa tut ne, ker nism clovek rutine

pa maš že kak načrt kako se spravit študirat v tujino...ker meni ni glih točno jasno kakšni so pogoji in kje lahko zaprosim za štipendijo....opa tako dalje....

drugače je pa anglija baje fulll fulllllll draga za it študirat tam:(k js bi tudi šla:(

ne nimam se plana ker bom nazalost najmanj 5 let se ta fax delala. drugac sm se pa ze neki pisala z enim profesorjem na eni univerzi u angliji, pac kako je zj stem solninam tm k ti government placa pa si poj odplacujes za nazaj k mas ze sluzbo in to..

[Mimi_M]

zakaj zelite vsi najhitreje diplomirat?a ni tole studentsko zivljenje cist fajn?

ja mulce bi imela,ampak hecno vsakic ko pomoislim na njih se vidim z njimi sama in zadovoljna,ni nobenega fotra zraven...

Zame pa se študentsko življenje ne more primerjat s sedanjo situacijo, ko sem zaposlena, imam dobro plačo, ob 4 odklopim..
in mi fuuuuul mori, ker morm še par izpitov narest da bom končno diplomirala.
Še ko sem bila študentka, sem upala, da bom čimprej dobila službo, ker mi tista leta nikoli niso bila kaj preveč všeč.

Ma jaz se v bistvu vidim skor enako, kot sem zdaj, samo da bova z lubijem živela nekje na svojem, mi niti ni tako važno ali bo to prav hiša ali ne - tudi če ni, in tudi če bo najem - pa brez otrok.
Jaz bi najraje kar cel lajf tako živela, kot živiva sedaj,
samo saj pravim s to razliko, da bi imela svoj kotiček nekje in čimmanj stikov s starši.

[Frenkie]

Zame pa se študentsko življenje ne more primerjat s sedanjo situacijo, ko sem zaposlena, imam dobro plačo, ob 4 odklopim..
in mi fuuuuul mori, ker morm še par izpitov narest da bom končno diplomirala.
Še ko sem bila študentka, sem upala, da bom čimprej dobila službo, ker mi tista leta nikoli niso bila kaj preveč všeč.

Isto kot jst! Men tale študenskta leta res morijo in komi čakam da bo vse mimo. Enostavno ne morem "odklopit", ker mam vedno v glavi tiste izpite, skrbi če jih bom nardila ali ne,
nenehno učenje Skratka utrujajoče!

Pa tud vzdužje ni niti malo podobno kot v srednji šoli.

[ŽuŽa]

Kot prvo upam,da bom srečna,zdrava,zaljubljena Kot večina od vas mam tud jest naprej namen nardit fax,najdt službo pol pa poroka Res komi čakam takt k se bom poročila..k bova tko u središču pozornosti,upam da bo lepo.
Glede službe,nimam še pojma kaj bi šla študirat.Zadnje čase mam željo, da bi delala v bolnišnični šoli kot učiteljica ali vzgojiteljica.Ker ko sm bla pred kratkim tam na obisku in sem vidla tiste otročke me je potegnel

[sanjavi hudiček]

končati fax, najti dobro službo, eno lepo stanovanje, čimveč potovati, čimveč novih stvari sprobati ( bungin jumping je eno izmed teh ), upam da bom srečna, srečno zaljubljena, zdrava in da bom ob sebi še vedno imela dobre prijateljce...

[NaGaJiVkA88]

Trenutno se ne vidim dlje kot pa na faksu, dokončat tist kar sm začela, gradit na ljubezni z mojim srčkom,.. pa kaj vem.. kaj dosti več pa se zaenkrat še ne poglabljam.. želim pa si vsekakor najprej štalco pa pol kravco.. kako pa bo, pa sporočim

[me_myself_and_I]

v prihodnosti bom počival na kakšnem pokopališču...

lol... ampak kruta resnica... čeprov to bl redko uvrščamo med cilje...

[somebody]

v prihodnosti bom počival na kakšnem pokopališču...

hehe, jst tud; sam upam d ne še tolk kmal

sicr se pa upam d bom čz ene 10 let končala študij pa mela eno službico
mugoče bi šla pa mal v afriko me vleče tja dol

[srčica*]

hmm kje se vidim... moram rečt da če ne bom imela več podpore fanta, kolegov in mame... ziher na psihjatrični bolnišnici

[@smrketka@]

res je zanimivo to, k ma večina od nas dost podobne plane, najprej fax, pa recimo služba, poroka in otroci. nekak je to to. samo men se to nič ne zdi narobe, pač večini od nas veliko pomeni družinsko življenje, pa to ni nič narobe.
itak pa da ne morš do potankosti splanirat prihodnost, itak sm v naslovnem postu samo napisala kakšne so vaše želje.nažalost je res tko da je prihodnost nepredvidljiva in ti lahko zelo zajebe načrte.
jst sam držim pesti da se nam bodo naši načrti uresničili

[luna22]

ha zanimivi posti kaj vse nas žene v življenju..hm kaj bi jst? leto nazaj sem imela še veliko načrtov zdj pa plavam s tokom dogodkov...rada bi se rešila kredita,se čimveč naučila v sedanji službi in se v tej smeri še podala naprej,se spokala ven iz najemniškega stanovanja in si kupila nekaj svojega,našla svojo polovičko in mu dala najlepša dva sončka..poroka pa hiša je pa še tako daleč da sploh ne razmišljam verjetno vse to pride ko pride pravi sonček v moj življenje..drugače pa nimam hudih planov

[iziris]

hmm.. sicer imam fanta, parcelo, neke kao karierne ambicije.. sam js bi si še ogledala svet..spoznala milijon različnih ljudi.. naredila neko bajno kariero.. in si s tem kupčkom denarja privoščila mini turistični gradek nekje v toskani.. in tam furala srečno družinico z ljubim, otroci in psom.. daleč.. ampak.. a so to res načrti? bolj ne..

[rebel*]

uh.. ka pa vem... upam da z mega dobro službo, familjo z dvema otrokoma in fajnim možem... kako že... stanovanje v lj, bajta tam ko sm zdej doma doma, stara (prenovlena) vila u mb, vikend nad piranom, na hrvaškem otočku pa redna gostja hotelov po svetu
drgač pa vsaj ono s familijo pa eno hišo in mal nadpovprečno službo

[allessya]

Standard - diplomirati, dobiti fajn službo, hiška, mož, otroci, pes, potovanja in uživanje. Tudi meni je študentsko življenje ena velika muka in komaj čakam, da se tega rešim (upam, da brez kakšnih večjih problemov). Veliko boljše se mi zdi življenje kasneje po diplomi - služba, ki te veseli, oddelaš svoje (odvisno pač od delovnega časa) in potem imaš čas zase, za familijo in druženje. Pravijo, da je takrat tudi več skrbi, ampak meni se zdi, da se zaradi izpitov, čakanja na rezultate, negotovosti, včasih presekiram še za par let vnaprej in nazaj in dvomim, da je lahko še hujše. Torej, veselim se že prihodnosti in upam, da bo čimlepša.