kemija ali razum? (pri izbiri partnerja)

[v-e-s-n-a]

je pa hecno tut tole z mojimi starši. moji mamici je bil ati nenormalno grd, ko sta se spoznala, on pa do konca nor na njo in jo je hotu oženit od prvega trenutka, ko jo je vidu. ampak se je potem počasi počasi navajala nanj (ker je karakterno čudovit človek!) in se je potem poročila z njim (če sem jo prav razumela) predvsem zaradi tega, ker je vedela da bo čudovit oče. ma, najbrž se je do poroke zaljubla vanj itd itd.
no kar hočm rečt je, da sta srečna že 25 let, da je mami nora nanj, pa ji je bil na začetku (če jo citiram)- ogaben )) hehh

Vse ok....amapk jaz zase recimo ne vem ce lahko trdim, da bi bila lahko skupaj z nekom, ki mi ni vsec. Ki me ne privlaci vizualno.
Se mi vseeno zdi, da mora bit v kompletu: in vizualna privlacnost in karakter, ki drug drugemu ustreza.

[Eući*]

ljudje smo res različni, in tko k na useh področjih življenja ene vodjo predvsm občutki, prevlada ta kemija, drugi use unaprej pomisljo,se razumsko odločajo o stvareh, tut pr izbiri partnrja. Men je medsebojna privlačnost prvi pogoj sploh, ker če ni tega, potem mi ostalo nč ne pomen, pa naj bo še tko prjazn, premožn... , to sledi potem, ko že spoznavaš enga, k ti vizualno ustreza, tako da je res cel paket je pomembn za dobro zvezo, a ni ?
Ne razumm, pa tega, da te nekdo privlač, pa ti ne zgleda dobr, kokr praute neki ma ..nism še doživela heh
glede autorce teme, pa bi mogla sama razčistt pr seb, se uprašat, zakaj jo privlač ta nedoseglivost,..mogoče si podzavestno ne želi veze..je kr teško to..

[desertrose88]

hmm še moje mnenje..

Jst z neko osebo se spustim v odnos če vidim da je zunanjost in notranjost okej...sicer meni je bokj pamet pomembna..Sam mora pa resnično biti tut telesna privlačnost..Tako da se strinjam s tabo Eući*....telesna kemija....

Vsaj v mojih primerih je bilo tako..Ko sem videla osebo me je mogla najprej fizično privlačit..nekaj na tej osebi..Potem po razmišljanju in deljanjih...NAZADNJE pa videz..Seveda ne rečem da videz ni pomeben...Je tudi..sam videz učasih tudi vara...
Sicer pa po vsaki končani zvezi rataš bolj peipravljen na vse..

[neznankan]

Men tud mora bit prvo nekdo lep, da sem sploh lahko z njim. Potem pa nujno dobr karakter. Če tip nima dobrih lastnosti nima kaj iskat pr men.

In ne razumem vmešavanja drugih v 25letnice glede samskosti kot je ena rekla. A je to sploh kaka starost? In kakšen izbirek? Tud fantov je precej samskih. A se mate ve, ki ste samske potem tud za izbirek?

Mam dve kar nekaj let starejši sestri. Najstarejša je letos spoznala novga fanta in se mi zdi prav vredu fant. Da ne bo pomote, prej je bla dve let samska, da ne bo kdo mislil, da gre za kako zamenjavo. Mi je všeč, da je čakala na to kar je iskala in se kljub starosti ni kar nekam zaletela.
Drugi se sploh sliši ne za fanta in hoče še uživat.

Jaz bom pa tud iskala tolko časa, da najdem takega, ki mi bo odgovarjal pa, če nanj čakam še 20 let. Ne bom šla v vezo z nekom zato, da ne bom sama pri 25 al pa zato, ker bi sorodniki tko radi. Gre se za mojo prihodnost.

[Lilah]

OK, na začetku tudi meni nista bila bivša fanta všeč, ampak po kakšnem drugem, tretjem srečanju sem bila pa že čisto drugačnega mnenja. To je zdaj relativno, lahko ti šele dosti kasneje postane nekdo všeč, recimo šele po kakšnem mesecu intenzivnega druženja, ko se ga "navadiš" - njegovega karakterja, ki za sabo potegne v paketu še vizualno privlačnost (naknadno) in bingo! Ni pa vedno tako, in če še vedno nisi našla nekoga, ki bi bil good looking in resen, to še ne pomeni, da ne obstaja, samo srečala ga še nisi. Če ne hodiš ravno pogosto ven (pa ne mislim samo na žure, ampak kamorkoli, če se da na zelo različne place med različne ljudi), potem se mi ne zdi nič čudnega, da pri teh letih še nisi našla fanta, za katerega bi res lahko rekla "opa!" in ne bi bil nič od naštetega (ženskar itd.). Jaz sem trenutno tudi samska, pa ne jemljem to kot nujno zlo. Je že dobro za nekaj, kar me še čaka nekje...
Kar se tiče kombinacije neustavljive kemije in razuma - na začetku je vedno prisotna samo kemija, razum je potisnjen nekam na stran, na plano pa pride čez nekaj časa, ko zaljubljenost mine. Takrat pa vidimo partnerja takega kot je, z vsemi napakami vred in takrat se pokaže, če je to res ljubezen oz. če so napake takšne, da jih lahko toleriramo.

[joooj]

Če ne hodiš ravno pogosto ven (pa ne mislim samo na žure, ampak kamorkoli, če se da na zelo različne place med različne ljudi), potem se mi ne zdi nič čudnega, da pri teh letih še nisi našla fanta, za katerega bi res lahko rekla "opa!" in ne bi bil nič od naštetega (ženskar itd.).

Mogoč je pa res v tem problem, da hodim po večini sam na žure, kjer itak ni kaj resnega za ujet. Saj niti nevem kje bi se kaj dogajalo drugega. Pr nas nič kaj v prostem času kar bi me res zanimalo. Mam pa seveda svoje hobije, hodim tut na fax in navsezadnje sem bla tut v študentskem domu...tk da ziher ne živim sam med 4 stenami.

[joooj]

Ne razumm, pa tega, da te nekdo privlač, pa ti ne zgleda dobr, kokr praute neki ma ..nism še doživela heh
glede autorce teme, pa bi mogla sama razčistt pr seb, se uprašat, zakaj jo privlač ta nedoseglivost,..mogoče si podzavestno ne želi veze..je kr teško to..

To se je pa men zgodlo. Tip niti malo simpatičen, prej obratno, ampak je dajal tako energijo, da sem bla v hipu pečena Pa mi tut ni logično kk se lahka to zgodi. Pol naj še dodam zelo slab karakter...pa smo spet tam.

Glede tega, da rabim razčistit pr seb, mi je več ko jasn, pa sem probala velik delat na tem, pa zaenkrat še nisem našla stvari, ki bi bla kriva za to. Zej en možen vzrok bi bil v tem, da se kao bojim prave bližine. Res da je vse podzavestno, samo nebi pa rekla, da je to pr men problem. Nekih drugih kompleksov pa tut nimam, al pa ne opazim Kaj pa menite kere druge osebnostne in karakterne stvari (razen strah pred bližino) bi še lahka ble krive, da se nekdo vedno zaplete z nedoseglijvimi?

[Eući*]

karma ..ampk tut tega se da osvobodit ...
a bi lahko še mal bl opisala situacijo, u kakšnih okoliščinah ponavad spoznavaš te tipe ,..prou veš da so u vezi, al pa d jih ne zanimaš, pa te to še bolj podžge ,..mogoče pa rabš stalno en izziv, da se dokažš ..mogoče tut ta tekmovalnost, da si lahko bolša k ta punca ...res še mal bl opiš use skp

[neznankan]

Na žurih in po lokalih so eni in isto tipi skoz. Tam ne boste mele kaj dost za izbirat. Sploh pa resnga ne.

[*mala*]

^^ Kje pa so potem resni?

[neznankan]

Tko na kakšnih športnih dejavnostih, tečajih, v hribih, v šoli, službi, na morju, sprehodih... se da dost bolj normalen folk spoznat

[čuftika]

po tej logiki doma Že zasedeni, z punco.
Ne vem, meni tudi lokali niso bli nikoli idealen plac za spoznavanje potencialnega resnega partnerja. To je bolj tisto, za sproti, ven hodijo večinoma tipi da se fajn majo in/ali da kaj "ujagajo" tipa ONS.
Zdej kje spoznavat tipa, hmm, sej zna biti problem, čeprav lahko ga spoznaš kjerkoli. Verjetno nisi mela srečo in še nisi naletela na takega, ki bi ti ustrezal. Se zgodi.
Dejtsvo je da je malo "kakovostnih" tipov fraj, ampak drži kot pribito da se zveze končujejo iz različnih razlogov in da je na "trgu" zmeraj nova, sveža "roba". Če se tak izrazim, pa ni nujno da so slabi, ampak se jim je razmerje končalo iz tega/onega razloga. Če naletiš na takega, maš srečo.

[neznankan]

Res je čuftika. In med temi tipi, ki so končal vezo so tudi takšni, ki niso oni krivi za končanje veze.

Sicer pa mojih let je tko al tko še pol samskih. Najbrž ste nekatere tu starejše.

[*mala*]

Upam da tole ni bil nasvet zame Mene je sam firbec matral kakšen bo odgovor (glede na to, da napisala kje ne spoznavat fante). Js že mam svojega resnega, pa čeprav ga spoznala v lokalu

[neznankan]

Ja tko je blo slišat kot, da ne veš kje se ga lohk še spozna.