kemija ali razum? (pri izbiri partnerja)

[neznankan]

Kdo ti pa daje ta mnenja?

[barbie_girl_85]

Verjemi....takoj ko boš "padla" v vezo z nekom, se bo mimo sprehodil "boljši". Tko to je v slabih vezah.....dokler si sam, nikjer nobenga potencialnega kandidata (so, samo vidiš jih ne). Ko boš pa v slabi vezi 1, 2, 5 let, boš pa "sanjske moške", ki si jih boš želela, videvala na vsakem koraku.

Ne hiti. To je najhujše. Nimaš šans dobro izbrati. Recimo....tipa iščeš dve leti. Na koliko "dejtov" z različnimi moškimi si šla v dveh letih? Z desetimi? Dvajsetimi? Mogoče petdesetimi?
Zdej se pa vprašaj, kako zaboga lahko "trefiš" pravega, če moraš nujno izbrati iz množice z 10, 20 ali 50 osebki? Izbrala boš "najboljši približek", ampak.....si želiš veze s približkom?

Kdaj je fant pravi? Takrat, ko veš, da brez točno te osebe nočeš biti, ne ko cincaš, ali je dovolj dober. Če si rečeš: "saj mu nič ne manjka", je to že fail.

In najprej pride zaljubljenost (metuljčki). Potem, ko spoznaš fanta, ki ti nudi metuljčke, vklopi možgane. Če še tle štima, veselo na delo. Nikar pa ne "priganjaj" metuljčkov ali ne zapostavljaj možganov

[joooj]

Ne spomnim se točno..zagotovo sem pa nekaj od tega čula doma in od sorodnikov ali pa sem brala kakšne nasvete po revijah itd. Očitno so bli zgrešeni. Zato pa sprašujem kk je zej s tem. Baje naj bi bila dost zgolj simpatija + splošno ujemanje.

[neznankan]

Ti je barbie_girl_85 zelo lepo vse razložila. Sploh v drugmu delu zadnjega posta. Drži kot pribito. Samo simpatija pa ni dost.

Sorodnikov s "pametnimi" nasveti pa ne razumem. Kaj se majo za vtikat v to.

[rebelgirl]

hja, men pa doma morijo. ker mi noben izmed kolegov, ki me obletavajo, ni privlačen, ni iskrice, ni kemije, ni strasti, pa so nekateri prov ok fantje ki so za resno zvezo, ampak meni pač njihov izgled ne paše.
in skos poslušam samo to, da naj jim dam priložnost, da če bom predolgo izbirala bom zbirek dobila. nisem pa več najmlajša, ker bom zdle 25.

jst mislim, da nekaj kemije more bit. če tega ni, raje niti ne grem na naslednji zmenek in raje ne dam priložnosti, ker mučim samo sebe in še tipa povrhu, ki upa da kaj bo.

samo me bega to, da pri bivšem (ki je bil sicer prvi in to v čisto vsem ) iskrice ni bilo, pa sem se potem tako noro zaljubila in ga tako zelo ljubila... z njim sem začela ker mi je bil pač ok za pogledat in ker sem se hotela z nekom lupčkat, haha.

[joooj]

To me tudi bega! Dati priložnost nekomu pri katerem sprva ne začitiš kemije? Jes nisem in zato baje spadam med izbirčne. Sam jes funkcioniram tak, da če za nekoga ocenim da ni ok..črtam iz ˝seznama˝, ker nerada zavračam, ker vem kako hudo je meni ko sem zavrnjena, zato tega nočem drugim.

[čuftika]

hmm, punce, zanimiva tema.
Jz sem prej mojim zmeraj doživljala "kemije", ampak ti kandidati niso bili za resno zvezo, bili so vzvišeni, kurbirji grdo povedano. Hoteli so imeti vsako, več hkrati. Ampak jz se jim nisem dala, zato sem bila še večji izziv.
Menim da v zvezi z nekom, ki te ne privlači in te odbija tak ne moreš biti. Recimo pri mojem fantu sem se naknadno zaljubila. Iskrica ni preskočla takoj, na prvem zmenku, sploh ne... Ko sva se drugič vidla sva gledala ognjemet in ker sva bila slabo oblečena se je stisnil k meni, šele takrat se je v meni nekaj premaknilo, šele takrat sem razmišljala da bi ga imela, da je vredno poskusiti, da mi rada še velikokrat čudila ta dotik. Ni bila torej ljubezen na 1. pogled.
Menim da je treba dati šanso, ne zdej nekomu, ki ti je vizuelno čisto antipatičen...Te kemije, ki te stresejo v hipu in takoj, ponavadi tudi hitro minejo, saj ko sem naslednjič videla fanta, ki mi je bil všeč na prvi pogled, požirala sva se z očmi, sem bila v zvezi in se mi ni zdel nič posebnega, še privlačen ne. Drugače je pa barbie_girl lepo napisala

[rebelgirl]

ja, točno tko kot si napisala.
jst raje črtam takega, ki mi ne potegne, ker se mi res ne ljubi ugotavljat potem al se bom zaljubla al ne, pa še grozno bi se počutla ker bi ga tko na nek način za nos vlekla.

je pa hecno tut tole z mojimi starši. moji mamici je bil ati nenormalno grd, ko sta se spoznala, on pa do konca nor na njo in jo je hotu oženit od prvega trenutka, ko jo je vidu. ampak se je potem počasi počasi navajala nanj (ker je karakterno čudovit človek!) in se je potem poročila z njim (če sem jo prav razumela) predvsem zaradi tega, ker je vedela da bo čudovit oče. ma, najbrž se je do poroke zaljubla vanj itd itd.
no kar hočm rečt je, da sta srečna že 25 let, da je mami nora nanj, pa ji je bil na začetku (če jo citiram)- ogaben )) hehh

[čuftika]

hehehe, no mene vizuelno moj fant na začetku tut ni pritegnil, ne vem zakaj, tak je blo, zdej ga mam pa najraje in mi je popoln tako karakterno kot tudi vizuelno. Drugače so moji kriteriji dost visoki, ljubezen na prvi pogled sem doživela malokrat, pa še takrat je fant bil lep kot Apolon, lep za znoret. Zakomplicirano je to, pomoje moreš vedeti kaj točno si želiš, kaj si pripravljen investirat oz. koliko truda, časa in energije si pripravljen vložit v potencialno zvezo in koliko druga stran. Ampak na začetku ko si v rožicah itak ne razmišljaš o tem

To kar pa doma komu morijo, jz se na to ne bi ozirala, niti sem se. Idealen partner za mene (po mnenju moje mame) še hodi po svetu, sicer samski. Več let me je prepričevala da je pravi zame, jz ga pa nisem hotela. Na mnenja drugih se je pametno ne ozirat. Ko sem bila samska je bilo nadležno konstantno poslušat teženja in namigovanja staršev, tet, stricev in ostale žlahte da bi zdej že lahko kerga imela, da sem 100% preveč zbirčna, da bom ostala samska do konca življenja če bom preveč zbirala... Še zdej ko se spomnim vseh del zgodb, mi slabo rata.
Zdej seveda sprašujejo če sem noseča, nakar odgovorim a zgleda da sem se zredila? Zabiješ jih nazaj in je to to, ne j**** jih niti 5% pa je. A seveda tudi na mojo poroko bi radi šli, mislim folk, ubadajte se s svojim življenjem, mene pa pustite na miru. Ljudje so grozno radovedni, eni menda živijo samo od tega kaj se govori in od šinfanja čez druge, Prej se sprijazniš s tem, lažje ti bo.

[delusional]

je pa hecno tut tole z mojimi starši. moji mamici je bil ati nenormalno grd, ko sta se spoznala, on pa do konca nor na njo in jo je hotu oženit od prvega trenutka, ko jo je vidu. ampak se je potem počasi počasi navajala nanj (ker je karakterno čudovit človek!) in se je potem poročila z njim (če sem jo prav razumela) predvsem zaradi tega, ker je vedela da bo čudovit oče. ma, najbrž se je do poroke zaljubla vanj itd itd.
no kar hočm rečt je, da sta srečna že 25 let, da je mami nora nanj, pa ji je bil na začetku (če jo citiram)- ogaben )) hehh

tvoja mama je izbrala z razumom. in za žensko je boljše tako. tvoja mama je že razmišljala za naprej, in ne sam kako bo dobro se s tvojim fotrom se strastno parkrat posexat. če bi izbrala na podlagi tega, bi bila sedaj ločena.

[rebelgirl]

delusional, ja.

samo meni je to tok težko.. mogoče preveč. mogoče sem raje sama kot da se takole poročim. ne vem no. nisem še na tem, da bi tako razmišljala.

[delusional]

Poglej sporočila.

[Džeki]

Na daljši rok je pomembneje, koliko sta si kompatibilna in ne, kako močna je privlačnost in zatreskanost, ko začneta.

Če imaš problem, da te privlačijo samo fail tipi, za katere veš, da z njimi ni prihodnosti, boš pa morala pri sebi razčistit in si malo porihtat preference glede tipov.

[purple_rain]

Na daljši rok je pomembneje, koliko sta si kompatibilna in ne, kako močna je privlačnost in zatreskanost, ko začneta.

Je že res, ampak še vseeno je pa kemija/privlačnost pomemben faktor za sam začetek.

[V_Rose_V]

Tebe mogoče bolj kot človek sam, privlači dejstvo, da ti je nedosegljiv, da veš nekaj o njem-da je jebač, da je manipulator...Mogoče te privlači ta nedosegljivost, glede na to, da maš skoz smolo, da naletiš na takšne osebke. Kar se pa tiče potrebnih "sestavin" za dobro vezo....potrebna je kombinacija razuma in fantazije...potrebna je kemija, metuljčki, privlačnost, kakor tudi neka realna slika vaju nekje v prihodnosti.