kemija ali razum? (pri izbiri partnerja)

[joooj]

Drage punce…rabila bi vaše mnenje o zadevi, ki mi zadnje čase ne pusti spat! Najprej se opravičujem, če kje obstaja podobna tema, tega kar me konkretno zanima nisem nikjer zasledila.

Nebom se zej jockala in se smilila sama sebi, kako ne morem dobit fanta pa o tem kako sem skoz oh in sploh nesrečna, ker počasi že sama sebi grem na živce. Na kratko rečeno problem je nastal, ker me vedno privlačijo napačni, nedosegljivi fantje.
Situacijo sem do nedavnega prenašala in se tolažila s tem, da pač eni nimamo sreče pa vso krivdo valila na moške, zdaj pa sem vzela stvar v svoje roke in malo pobrskala pri sebi. In ja, dejansko je problem delno tudi pri meni! Ker enostavno ni res da že 24 let nebi mogla srečat normalnega tipa.
Vedno se zaljubim v ženskarja, neresneža, zasedenega, drugič spet v nekoga, ki živi zelo daleč stran od mene ali celo v tujini, tretji je avanturist, nezrel…itd. Ne morem si pomagat ampak vedno se zagledam v takšnega oz se kasneje izkaže, da je tak…ampak js čutim tisto noro privlačnost pa ni nujno da je tip lep, enostavno me nekaj tako zelo privlači. Na koncu zadeva nikoli ni izvedljiva in se vedno konča z mojim razočaranjem.

Po drugi strani pa sem tudi js zavrnila že kar nekaj moških, ki bi lahko bili dobri partnerji, resni in vse kar spada zraven, ampak ti me ne privlačijo niti malo. Resni moški, pripravljeni na zvezo vbistvu obstajajo, ampak js jih ne opazim. Ne gre za to, da bi se podzavestno bala bližine, ker si želim nekoga ob sebi in sem že dolgo pripravljena na zvezo.

Vse kar me tu zanima je sledeče.
Obstaja idealna kombinacija na katero se splača čakat tudi po več let, to je: zelo močna kemija in privlačnost( s tem ne mislim na brezhiben videz) + dober karakter in ujemanje ali js ne živim na realnih tleh in enostavno moram znižat kriterije in postati bolj zrela?? Imam morda nerealna pričakovanja? Ali je uspešno partnerstvo rezultat dobrega karakterja in splošnega ujemanja + ne ravno izrazite kemije in privlačnosti?

[delusional]

A nisi ti že tako temo odprla cca. pol leta nazaj?

[joooj]

Ne, mogoče je bil kdo drug ( jes teme nisem našla), ali si kje drugje brala kaj podobnega. Mislim da je to sploh moja prva tema, ki sem jo kdajkoli objavila.

[v-e-s-n-a]

...Po drugi strani pa sem tudi js zavrnila že kar nekaj moških, ki bi lahko bili dobri partnerji, resni in vse kar spada zraven, ampak ti me ne privlačijo niti malo. Resni moški, pripravljeni na zvezo vbistvu obstajajo, ampak js jih ne opazim. Ne gre za to, da bi se podzavestno bala bližine, ker si želim nekoga ob sebi in sem že dolgo pripravljena na zvezo.

Zakaj pa te taki ne privlacijo??? Zakaj si pa take tipe zavrnila??

Obstajajo obstajajo ja....sam zakaj jih ti ne opazis?? Oz. verjetno noces opazit??
- lahko da niso lih nekega jakega videza, ki bi tebi ocitno ustrezal
- ker morda nimajo karakterja....vsaj ne takega ki bi ti rada da bi ga imel


Pa da te potolazim....tut sama sem naletela na svasta tipov: zasedenih, nezainteresiranih, jebacev, ki jim je bilo samo do sexa...zdaj imam pa sreco
Verjetno moras it cez svasta, da tapravega najdes. In meni se s tem ne zdi nic narobe. Prej prednost.

Kolko pa si stara???

[delusional]

stara je 24 let, še nikoli ni imela zveze in je devica!!! (beri stare poste)

[babygirly*]

stara je 24 let, še nikoli ni imela zveze in je devica!!! (beri stare poste)

pa kaj potem? poznam punce, ki so toliko stare in so v podobnih situacijah... različni smo si, hvala bogu..

glede vprašanja: razum ali kemija?
js rečem kemija! občutek, da ljubiš in da si ljubljen, da si z vsem srcem pri stvari, pa tudi če čakaš 1000 let... nekoč se bo zgodilo tudi tebi! don't give up girl!

[joooj]

Taka je pač moja situacija. Eni prej drugi kasneje. Saj ne gre za to da nebi mela šans, sem jih mela kar veliko, ampak to je šlo za fante, ki niso do mene čutili čisto ni, ni jim bilo mar zame, ne za moje občutke, še manj pa za zaščito, ker to ni ˝in˝ in je brez veze. Še zdaj nemorem verjet, da slišim to od enga odraslega fanta. Ne hvala...bom še malo počakala, čeprav je zlo težko.

Ampak to je druga tema. Mene zanima zakaj ravno takšni fantje, zakaj palim sam na take! Sem jezna na sebe, zlo!

[babygirly*]

mogoče samo preveč razmišljaš o tem in ne misli, da je nekaj narobe s tabo, te stvari se dogajajo.. eni srečajo nekoga, ki jim je pisan na kožo pri 16., drugi pri 35... sprosti se, uživaj življenje in se ne obremenjuj s tem, da še nisi našla "pravega"... zgodilo se ti bo, ko boš najmanj pričakovala in naenkrat ti bodo vse stvari jasne in vse bo tako, kot mora biti...

[s0nckic4]

oboje. samo na metuljčke sem padala v srednji šoli. če je samo razum, brez kakršnekoli privlačnosti, potem je to lahko prijatelj.
pa ne mi rečt, da še nisi srečala fanta, ki bi te vsaj malo privlačil in bil normalen? če res nisi, potem zamenjaj ribnik.

[v-e-s-n-a]

Pri izbiri partnerja ti naj glavno vlogo igra kemija, privlacnost med tabo in njim. Ne razumsko izbirat.
Meni se zdi pomembno, da je med partnerjema kemija. Da se zaiskri, da so vsaj na zacetku prisotni metuljcki

[čarodejka]

Itak da KEMIJA.. nekateri pravijo da se zaljubiš lahko kasneje ampak za moje pojme - js se ne morem zaljubit brez kemije, brez tistga občutka k ti je kar slabo preden se dobiš z njim metuljčki al whatever.. taka prijetna slabost skratka. Brez tega občutka js ne grem dlje od prijateljstva..

Imam enega res super prijatelja, po notranjosti je ena a, idealen partner, tudi po videzu je res v redu, ampak pri njemu nisem nikoli začutila kej več; nikoli ni bilo te slabosti zgoraj opisane. Vedno samo veselje da ga vidim in mirne vesti lahko celo rečem, da ga imam rada. Po svoje mi je bilo kar žal, ker ni kemije med nama, ker se drugače res dobro razumeva, ampak.. sva pa vsaj dokazala svetu, da sta moški in ženska res lahko samo prijatelja (pa jaz nisem lezbijka in on ni gej..). Sem raje samska in imam takega prijatelja, kot pa da bi šla v zvezo z njim samo zato ker je pač tok fajn - kemije pa ni.. MORE BIT.

[neznankan]

Da 24 let iščeš pravega tipa dvomim. Mogoče da ga do 24ga leta še nisi srečala.

Drugače pa ne hiti. Vse pride ob pravem času. Sem na istem pa se nč ne sekiram. Se mi zdi, da je prvo pomembna kemija, kasneje potem pa tudi razum, ki ti pove a je pametno imet vezo z njim ali ne.

[barbie_girl_85]

Obvezno more bit oboje, v nasprotnem primeru boš slej ko prej nesrečna v vezi.

[neznankan]

^^Evo se čist strinjam.

[joooj]

oboje. samo na metuljčke sem padala v srednji šoli. če je samo razum, brez kakršnekoli privlačnosti, potem je to lahko prijatelj.
pa ne mi rečt, da še nisi srečala fanta, ki bi te vsaj malo privlačil in bil normalen? če res nisi, potem zamenjaj ribnik.

Sem srečala kerga ko me je malo privlačil pa je bil normaln, ampak tu je pol pršlo do več opcij: stvar ni bla obojestranska ali je bil zaseden ali je živeu zloo daleč stran al kej podobnega.

Sej jes se načeloma tut strinjam da je kemija pomembna, ampak čujem različna mnenja da od zveze nasploh preveč pričakujem pa da naj ne pričakujem kakšne najstniške zatreskanosti, ker to z leti ni realno, da privlačnost zbledi, oseba pa ostane taka kot je. Skratka, najbolj bi naj bil pomemben karakter, privlačnost naj nebi bila na prvem mestu.

Saj nikamor ne hitim. Mi pa je hudo, ker si tega dejansko želim in nemorem te želje zatreti. Pa bojim se da res nikol nebom srečala kerga, ko bi mi res ustrezal v večino pogledih, pa da me noben nebo hoto. Boste rekl da je to glupo razmišljanje, ampak dejansko obstajajo ljudje, ki so večno samski, verjetno ne po svoji želji.