Kdaj veš, da je ogenj ljubezni ugasnil?

[lana505]

Eh n vem men se še vseen zdi da razhod je pač najlažja varianta, vseen pa mislm da ni nujn pravilna.
Bom povedala koko smo meli mi doma. Pri ns nap. sta starša tud skupej mislm da od maminega 17leta in mene sta dobila pri 27. No ugl, ko sem bla stara okol ka pa vem 7let, so se pr nm doma začeli prepiri, tko ornk prepiri (sej možno da že prej , samo pač od takrt se spovnem). Problem je bil v tem da se oče nikol ni držal dogovorjenga, veliiiko je ponočeval, kdaj tud pil,kdaj ga ni blo tud po več dni domov. In kljub temu da mu je mama vedno govorila kako ji to ni všeč in kako naj se za voljo naju proba spremenit, ker tega ne zdrži več, se v večini ni nč spremenilo. To je trajalo kar nekaj let. A z leti pa se je situacija počasi začela izbolševat in zdaj (cca 15 let po temu) sta ko 2 golobčka, tko da mi gresta včasih že na živce kok sta pocukrana sej ne rečem, da zdej se ne kregata, pa da je zdej use kot v pravljici, sam se pa definitivno imata lepo in vem da brez mamine vztrajnosti do tega nebi prišo.
Kar se pa tiče mene in ko sem kdaj slišala prepire, pa čeprov sta se jih trudla skrit, pa zdej lahko rečem, da je to sam pozitivno vplivalo name in da vem da ne morš laufat stran vsakič ko postane malce težje.

[s0nckic4]

seveda je najlažje vržt puško v koruzo in it..

tijana, ne bom ti prala glave s tem, da so v vsaki zvezi vzponi in padci, ker po 15 letih zveze to že veš. dejstvo je, da ti nisi srečna in v tem primeru je težko, da bi bil tudi partner srečen. nevem no, stvar vedno nekako vpliva na oba, samo imata različne načine kako se soočata s tem.

njemu je očitno vseeno lažje se ne soočit s tem in živeti tako kot do sedaj. konec koncev lahko ti trobiš kolikor hočeš, da boš šla, groziš ipd.. model ve, da si finančno odvisna od njega, da nimaš nobene prijatlce, da si mu podrejena kot kmet vazalu in te normalno, ne jemlje resno. in zaradi tega te verjetno tudi ne bo jemal resno ko se boš načela pogovor o tem. in nesramen je, ker ve, da je lahko.

kot prvo za doseči svoje, menim da rabiš enakovredno pogajalsko izhodišče. vidim, da si to ugotovila in greš v tej smeri. začela si delati na sebi, iščeš si službo.. kar pogumno naprej! tega ne opazi, ker ŠE vedno nisi dovolj visoko.. si očitno karakterno šibkejšega značaja kot on oz vsaj tako te je v vseh teh letih dojel. ko boš dobila službo, imela družabno življenje, ne bila vsa cmerasta pred otrokom, potem se bo pa verjetno pripravljen resno pogovarjat o vajini prihodnosti, če mu je mar seveda. ampak mislim da mu je, samo v neko malodušje sta zapadla.

sori za dolg post...jaz bi na tvojem mestu poizkusila, če seveda zate ni prehudo. konec koncev zapustiš ga še vedno lahko. ampak najti si službo in socialno življenje si boš morala tudi v primeru, če ga zapustiš...

[sirova štručka]

...

[barbie_girl_85]

...... se oče nikol ni držal dogovorjenga, veliiiko je ponočeval, kdaj tud pil,kdaj ga ni blo tud po več dni domov...... se v večini ni nč spremenilo. To je trajalo kar nekaj let.

No ne morem mimo tega, da ne komentiram. Izpostavljati otroka več let očetu, ki pijančuje, po več dni spi v tujih posteljah, prihaja domov ko mu paše, je neodgovoren in otroku ne nudi potrebne varnosti.... To naj bi bilo prav??? In potem čakati, da ga čas spremeni? Tvoj oče se je sam od sebe, kot praviš, spremenil v nekaj letih. Kaj če se ne bi? Kot je to tvoja mama dopuščala 5 let (pijančevanje in ljubice oz ne spanje doma), bi tudi 10, 15, 20 let. Poznam dosti takih, ki še kar čakajo, da se gospod spremeni, žal pa jim je med tem čakanjem odpeljal še zadnji vlak....Otroci so odrasli (v taki družini, kjer je ona čakala, on živel svoje življenje) in otroštva več ne bodo dobili nazaj. Tudi ne normalne, varne družine.

Imeli sta srečo, ampak to nuditi kot nasvet? Potrpi? Splošno znano je, da trpinčene ženske preveč trpijo. Zaradi take vzgoje. Ker je prepričana, da bodo drugi to odobravali. Da je močna, dobra ženska, če prenaša zlorabe iz strani moža. Da je mučenica, ki se trudi in vztraja za voljo otrok. Bullshit pa take mučenice, ki nam niso znale pokazati, da je najvažnejše v življenju, da si srečen! Na grmado z njimi, pravim jaz. Za stisko svojih otrok so v veliki meri krive one same. In vse zato, ker niso imele jajc oditi. Bog ne daj, da bodo finančno na slabšem, ali pa celo morale živeti od socialne podpore?!?! Bile samohranilke?!? Ne, bolje mercedes v garaži, pa naj me otrok gleda, kako jokam in trpim.

Da najlažje je oditi? k***c je. Če bi bilo tako, bi vse šle. Najlažje je ostati, zabiti glavo v pesek in čakati, da ga bo čas spremenil. Človek se na vse navadi, tudi na slabo. Spremembe so že po defaultu težke in nezaželjene......ampak mnogokrat potrebne.

[jullia_]

Zelo dober post.

[Mahagonij]

Da najlažje je oditi? k***c je. Če bi bilo tako, bi vse šle. Najlažje je ostati, zabiti glavo v pesek in čakati, da ga bo čas spremenil. Človek se na vse navadi, tudi na slabo. Spremembe so že po defaultu težke in nezaželjene......ampak mnogokrat potrebne.

Vesoljna resnica right there.

[Tijana]

Živjo!
Obljubila sem, da se vam oglasim in povem kaj se dogaja. Bom poskusla bit kratka.
No, začetek junija sem mojga nek večer vprašala, če me ma še kej rad. Nekaj časa je moral clo razmišljati, nato pa mi je rekel, no da ja, da me ma še mal rad. Potem je spet utihnil in mi rekel nekaj v smislu: kje pa naj drugje spim.
To sem jaz razumela kot ne, ne kot ja. no čez dva dni sva šla s tamalmu na morje z mojim staršem, samo za nekaj dni in tko sem mu na služben mail poslala kratko pismo. Še enkrat sem ga vprašala isto in mu napisala, če me pač ne ljubi več, bomo že našli kakšno rešitev (tu sem mislila glede tamalga in stanovanja).
No na meji dobim sms, da naju ma oba ful rad, da noče, da tamal odrašča brez očeta. Da ve, da je grd do mene – vsaj priznal je.
No ko smo se vrnili domov, je bilo dva dni še kar v redu. Clo seksala seva. Davkrat! Nekako sem poskušala v vsem tem uživat, se mu približat, ga objet. Upala sme, da me bo stisnil v objem, me poljubil, mi vsaj enkrat nekaj lepega rekel. Nič. Seks, poj pa vse po starem. Tudi med seksom nisem začutila nič (mislin gelde čustev do njega). začela sem razmišljati in dojela, da sem se ves čas oklepala vprašanja, kaj on čuti do mene. Od takrat naprej pa sem se v vsaki situaciji vprašala, kaj jaz čutim do njega. Nič. največkrat mi je šel na živce in ga bi včasih najrj usekala in to tak močno. Prekleto sem bila neumna.
Ko je prišel 15. – njegova plača in jaz sem dobila prvič nadomestilo iz zavoda – že prvi dan je vpil, da nimam nič denarja. Imeli smo 350€ več, pa tud to ni bilo dosti. Če bi jih imeli 1000€ več, to ne bi nič spremenil. Imam občutek, da je paranojičen glede denarja… Meni je vseeno. Jaz sem se odločila, da grem svojo pot.
Zdaj mi naprej meče, da mu hočem tamalga vzet - tega nikoli ne bi naredila. Obtožuje me, da bi mu to - da ga ne ljubim – prej povedat, preden sva dobila otroka. Resno misli, da če se enkrat zaljubiš v nekoga to ne glede na vse, traja večno. Halo! Ne razume, da lahko čustva – ljubezen- s časoma izzveni. Misli, da če nekoga enkrat ljubiš, potem pa je to za večno, ne glede na to, kakšno je razmerje.
Trenutno je samo užaljen in mene krivi za vse. da sem razdrla najino družino. Dala mu bom nekaj časa, da mal premisli. Odločena sem, da poti nazaj ni.
Najprej bom poskrbela za sina in si poiskal službo. Potem se bom posvetila še svojemu hobiji, ki ga je vedno spravljal ob živce. No ja, kar pa se ljubezni tiče. Mislim, da se bo že nekje našel nekdo. Vsaj upam, da se bo.

[lovefrance]

Prav si naredla! To, da on tebe obtožuje za vse, pa dokazuje, da ni zmožen prevzet odgovornosti za svoje napake (ki si jih že prej naštela). Želim ti, da ostaneš pri svoji odločitvi in da se vse uredi tebi in sinu v prid.

[purple_rain]

Najprej bom poskrbela za sina in si poiskal službo. Potem se bom posvetila še svojemu hobiji, ki ga je vedno spravljal ob živce. No ja, kar pa se ljubezni tiče. Mislim, da se bo že nekje našel nekdo. Vsaj upam, da se bo.

Se strinjam z zgornjim mnenjem in pa: obdrži tale optimizem!

[barbie_girl_85]

Sej bo šlo.....prvi korak je najtežji, tega si pa že naredila. Od tu naprej bo šlo lažje. Držta se!

[nivea9]

Težko ti dam kakšen pameten nasvet, ker niti približno nimam 15letne veze za sabo. Opažam pa, da obstaja kar nekaj moških, ki se z leti zelo spremenijo. Prdvsem v tem, da so včasih radi kuhali,... potem pa to nekako preložijo na žensko. Sicer če je on skoz delal, ti pa si bila doma, bi bilo skoraj čudno, da bi on opravljal še gospodinjska opravila. A kam je izginila ljubezen? Mogoče z leti res malo zbledi, a pri vama je preveč zbledela. Kaj ko bi prvo poskusila dobiti službo? Zaradi družbe, da ne boš samo doma, in da ti ne bo kdaj očital, da nisi nič zaslužila. Drugače pa vem, denar ni vse, a ljudje rabijo nekaj časa in izkušenj, da to spoznajo. Da spoznajo, da ljubezen pomeni več.

[Tijana]

Živjo vsem skupaj!

Fak, moj lajf je pa tko zakompliciran. Na zadnje sem napisala, da bom končala s to "tagedijo". Čisto se ni končala. tipu sem povedala vse kar mi je laežalo na duši. če bi imeal v tistem trenutku kam iti, bi samo šla.ker pa živiva v stanovanju v hiši mojih tastarih, je to tu zej ful velik problem. kakor koli. tip me je mdva dni prosil na mu oprosti, da se šele zdaj zaveda, kako me je prizadela, bla, bal, bal... jokov je in ne vem vse kaj, samo da bi ostala. No ker nisem tako grda, sem mu dala še eno šanso, ampak sem mu jasno povedala, da mu nič ne obljubim, da bo čas pokazal kako in kaj. no od tega je minilo dva mesece. na začetku se je res ful matrov, če je bil razpizden, se ni spravljal name. no vmes smo bili tudi na morju. enkrat ga je zaneso, pa se mi je potem ves bogi opravičeval. no potem pa se je vse počasi začelo vračati nastare tire. njegovo godrnjanaje, slaba volja, grde besede. najbolj pa me moti to, da se dere na sina. saj tudi meni kdaj popustijo živci, nejmu pa popušajo jvsakih pet minut. res da mo v šitu do vrh glave, a se derea pa nori, ali pa je samo tiho, svari so na istem. saj ni pomambno. ves ta čas sem se nekako trudila, da bi me tako kot včasih privlačil, da bi imela občutek, da se me želi. a vedno bolj kot se sama sebe opazujem vidim, da v meni ni ničesar več. do ne privlači me, niti seksat nočem z njemu. zame je seks povezan z ljubeznijo in ljubezen s seksom. brez čustev pri meni ne gre nič.
no je vse skupaj je šlo čez rob prejšnji teden. čez noč sem zbolela, zgleda sem fasala eno virizo. nalsednje jutro sem bila vsa fertik, treslo me je, komaj sem še stala pokonci. ko sem sima preoblačila, sem mu prenalo odpela knofke in sem ga pocukala. začej je jokati. tip me začne nadirati, kaj delam. tamal je pri 3 letih velik že meter in ko stoji na previjali sem preprosto premajhna da bi ga slekla. saj ni pomemebno. cel dan sem se tresla v postelji. vročino sem imela 38 pa še nekaje, tip pa niti ni prišel, da bi me vprašal kaj mi je. niti ni pomislil, da bi mi skuhal kak čaj, mogoče kosilo. celo dopoldne sem pazila na sina. ko se je tip vrnil, sem jima moral skuhati kosilo. kamot bi jo on skuhal. cel dan me niti ni prišel pogledt, vsakič ko je šel mimo spalnice, je sam godrnjal in me preklinjal. najbolj smešno pa je to, da sem že nekaj časa prosila 8boga ali pa kogar koli drugega) naj se mi kaj takega zgodi, da bo videl kako je ko mora sam za vse podkrbeti. cel dan je pizdil ker je moral merkat sina, truskal z vratai inrazgrajal. fak kako sem ga sita.
od tistega dne je pri meni konec. pred parimi dnevi je rekel za seks. nisem hotela. potem pa je spet padla tema izpred dveh mesecev "spet nič ne čutš do mene"
na žalost mi je ta viroza pustila posledice, ali pa je stres in vse skupaj. že vse te dni sem čisto v p... srce mi razbija kot noro, pulz imam 100 če ne več, pa čeprav mirujem. ful se ne morem zbrat, sem živčna in čisto brez moči. jutri grem v labopratori, da mi povejo, če se je mogoče moji ščitnici zmešalao.
no prejle pa mi tip pošle sms, ker mu nisem dala lubčkla ko je šu. preveč mi gre naživce. no vseeno. pa nu napišem,da za naj mi da mir, ker sem prešvoh da bi se kregala. to je čisto res. pol pa napiše, zakaj mu ne povem da sem tako bolna. fak je slep ali kaj?
Sploh ne vem, kaj naj naredim. jaz sem100% prepričana da nočem biti več z njim. on pa sem me oklepa kot nor. čeprav je pravi razlog najimo stanovanje, ki sva ga opramila z njegovim denarjem, jaz pa moj oče pa sva večji del prenove naresila sama. noebega mojstra nama ni bilo potrebno plačati. vse semo delali samo. res ne vem, kako naj tipu v galvo vcepim, da je konec. res misli, da če reče, da ve kaj dela da je pa potem vse okej. niti pod razno. vsakič bo isto. odločila sem se, da mu bom pomagala, da se spravmo iz te kreize. zdej se mi kaže ena možnost zaslužka. pa še en skrivni adut imam v roki, nekaj za kar njemu ni prav nič mar, jaz pa vem, da mi bo s tem uspelo.
v galvnem, tipa se ne morem znebit, in ker rečem, da ne čutim vel nič do njega sem pa grda. tud on je prispeval k temu, da sem se čisto ohladila.

En kilometer sem predolga, a vseeno.

morala sme se skašlati. zdaj mi je že lažje (s eoproščam za napake)

[barbie_girl_85]

[purple_rain]

^^direkt..

Tijana, ven ga vrži, z vso opremo za katero je prispeval denar - pa če to pomeni, da moraš začasno nazaj k svoji družini, to ne bi smel bit problem, so tvoji živci velik več vredni!

[floribunda]

Pa dej spokaj se stran od tega tipa že enkrat.

Al moreš po štengah dol past, ti in tvoj froc, da ti bo že enkrat jasno.