Kdaj imeti otroka?

[Noelia]

Teoretično gledano, bi ve raje živele v eno ali dvostarševski družini?
In po pravici povedano mi je popolnoma vseeno ali se kdo strinja z mano ali ne.
Napačno je, da se na otroka zadnja leta gleda kot na odločitev. Mlado dekle pa ni nujno pojem za nezrelost.Npr sama lahko rečem zase da sem dala veloko več skozi kot kakšna ženska srednjih let in iz lastnih izkušenj povem, da je lažje otroku z obema staršema. In ja, ločitev je lahko npr nekaj česar ne predvidiš. Itd, takšne situacije so težje.Odprtost ja, ampak ne ko se gre za tako resno temo kot je otrok. Tiste ki ga imajo bodo bolje vedele od vas, ki samo pametujete.Da ne govorim o vzgoji, financah, težavah v odraščanju, itd.
Najlažje je zdaj govoriti da pač ti nekdo naredi otroka, ta te bo imel rad, ti njega, te bo ubogal in bosta happy familiy.Think outside of the box, please.

To zadnje velja za vse ne samo za samohranilke. Imeti otroka ni nikoli lahko. En sam ima lahko več denarja, časa in volje za ukvarjanje z njim kot dva.
Kaj pa je otrok, če ni odločitev?
Meni je vseeno v kakšni družini bi živela.

Kaj iščete na forumih tisti, ki nestrinjanje enačite z obsojanjem?

Res je, da otroka brez materinskega čuta ne moreš imeti. Oziroma mora bit po mojem precej težko, če se ti ta čut še ni razvil. Ni pa to zgolj eden in edini povod, da ko pa ta čut imaš - aha - hop, zdaj pa je čas, mela bom otroka, tak hudo fejst si ga želim, takoj z glavo skozi zid, urica tiktaka, pa magar brez tipa, sama da seme dobim.
A-a, not my way. Otrok je mnogo več kot pa sredstvo za zadovoljevanje svojega materinskega čuta, izpopolnjevanje sebe kot ženske ali dokazovanje drugim. In tudi mnogo več, kot prelisičit biološko uro. Otrok je sad ljubezni med moškim in žensko, najvišje eno, kar lahko nastane iz njiju. Zato si ne predstavljam imeti otroka samo zase.

Oh, človeštvo in naše zlajnane fraze. Otrok je »človeški mladič« od rojstva do pubertete. Imamo pa jih zaradi nadaljevanja vrste in zato imamo vgrajeno željo po njem, ta pa ni povezana z našimi partnerji, saj zveze v naravi nastanejo zaradi mladičev in ne mladiči zaradi zvez. Otroci ne nastajajo iz ljubezni. Pomembna je ljubezen, ki jo dajemo njemu ne pa kako smo ga delali.
Kdo je pa rekel, da narediš otroka takoj, ko začutiš željo, tega se ne dela niti, če imaš partnerja.
Eno je, če menite, da je bolje za otroka, če živi z materjo in očetom, ampak uporabljati neke poezije proti nekomu, ki ima drugačne želje in poglede je pa nekaj drugega.
Samo zato, ker nastane z združitvijo ženske in moške spolne celice ne pomeni, da ga morata tudi vzgajati moški in ženska.

[ana27]

In da končam že to pointless debato, ki se je razvila...
Pravi čas je zame osebno največ do 30. leta, izjemoma če so starejše (če so še dovolj sposobne oz živahne za otroka).
Najbolje bi bilo če bi imeli prostor, denar, voljo in zdravo pamet in leta niso važna
Je pa res, da sta imela moj foter in mačeha hčer pri nekaj čez 40 in skoraj 40 in jima je zdaj vedno težje, sploh ko je mala cela živa in bi se igrala, laufala, rolala, onadva pa enostavno nimata dovolj energije, da bi ji sledila.Tako da se na koncu igra sama ali s kolegi-bratje in sestre smo vsi ful starejši, pa tudi sama pove da ji je dolgčas doma

Tukaj se potem jaz vprašam kako si lahko predstavljate, da boste študirale, starši vam bodo pa otroke pazili, če so pri 40ih čist obnemogli

Sicer se z napisanim ne strinjam, ker imam kar precej sorodnikov, ki imajo pri 40ih otroke pa nimajo nobenih problemov, da se ne bi z njimi ujeli. Kako bodo potem vzgojiteljice pri 60ih pazile po 18 otrok, če enega ne morejo pri 40ih?
Drugače pa Emanuela vsak pove svoje mnenje, zato ne pričakuj, da se bomo vsi strinjali s tabo, ker vsak po svoje razmišlja. Jaz osebno ne bi imela otroka pred 30im. Ko sem bil v tvojih letih (mislim, da si mlajša glede na napisano) sem razmišljala, da ga bom imela do 30ega. Sedaj sem mnenje spremenila.
Glede eno ali dvostarševse družine, je pa čisto odvisno od situacije.

[positive vibration]

Noelia, govori zase. Jaz sem pač predstavila SVOJ pogled na zadevo, kar sem tudi povedala. In če meni otrok predstavlja več kot zgolj nasledstvo vrste - kaj to tebe briga? Lahk jih maš zarad mene 14, če ti paše.
Menim, da je človeštvo sposobno malo višjega nivoja razmišljanja, kot pa zgolj skrbeti, da ne bomo izumrli. Aja, posebej zate - poudarek na besedici "menim".

[Noelia]

Beseda »menim« je brez potrebe, ker itak vsi pišemo svoje mnenje. Če bom pisala o mnenju koga drugega bom pa povedala. Ti si pisala na splošno- o moškem in ženski ne o tebi sicer ti ne bi odgovorila. Definicija otroka pa ni mnenje temveč dejstvo in je bil odgovor na zlajnane fraze.

[cvetkaaa]

To bo res držalo, da je nekako samoumevno, da se množimo in ustvarjamo potomce. In se res vprašam zakaj bi se vsak moral držati tega protokola, če mu to ne paše. Nazadnje izjema vedno potrjuje pravilo kot pravijo.

[positive vibration]

Noelia, a si prebrala ta moj post:

Pač izbereš manjše zlo. Happy little family z mamo, očetom, sinčkom in hčerko - takozvani ideal.
In če foter začne pit, je itak manjše zlo to, da družina gre naprej brez njega, kot pa s pokvarjenim njim. Že v štartu planirat, da bi mela otroka samo zase...ne vem, men to ne gre skupaj. Saj pa ne bi mela otroka zato, da zadovoljim neke svoje notranje potrebe. Potemtakem boljše, da ga nimam. Ker potrebe so, pa jih ni. Meni osebno otrok spada samo skupaj s partnerjem. V osnovi. Kar pa ne pomeni, da lahko tekom življenja pride do različnih situacij, ki te pripeljejo do tega, da bi ostala sama z otrokom. Ampak ne bi pa že štartala iz te pozicije.

Ker v tistem, ki si ga ti citirala, odgovarjam Mimi_M. In zgornji odgovor je nastal kot posledica mojega razmišljanja na debato o tem, da se nekaterim zdi čisto kul otroka samo zaplodit, potem bi ga pa same vzgajale, sam tolk da ga imajo, ker jih že leta preganjajo.
Zaradi mene-naj počnejo kar želijo. Jaz sem samo svoj pogled na to predstavila. Če sm zlajnana - ok. Rajš to, kot pa inovativna v napačni smeri

[cvetkaaa]

In zgornji odgovor je nastal kot posledica mojega razmišljanja na debato o tem, da se nekaterim zdi čisto kul otroka samo zaplodit, potem bi ga pa same vzgajale, sam tolk da ga imajo, ker jih že leta preganjajo.

A mi lahko razložiš tole?

[positive vibration]

In zgornji odgovor je nastal kot posledica mojega razmišljanja na debato o tem, da se nekaterim zdi čisto kul otroka samo zaplodit, potem bi ga pa same vzgajale, sam tolk da ga imajo, ker jih že leta preganjajo.

A mi lahko razložiš tole?

Saj ni kaj za razlagat. Meni pač ni kul iz takih nagibov na silo se odločat za otroka. Ne obsojam pa tistih, ki se tako odločijo. 100 ljudi, 100 čudi.
Al kaj ni jasno? Da take ženske ne obstajajo? Da taki nagibi ne obstajajo? O, pa še kako. Mam eno tako v bližini. Ki se bliža 35, pa ni sposobna resnega razmerja furat...a otroka bi pa mela, kr je že "skrajni čas". Kljub temu, da ni pripravljena nanj, da mu ne bo mogla nudit, kar bi mu lahko. Ker bo ob otroku še vedno iskala partnerja, ki ga ne bo ob svojem nemogočem značaju nikoli našla. In jo poznam tolko, da vem, da je zmožna poiskat dober "genetski material", lepega, pametnega športnika, glih tolk, da jo, grdo rečeno, zaplodi. Sorry, ampak meni osebno je to prizadeto. Jaz tega nikoli ne bi naredila. Če pa komu drugemu paše, pa naj. Kaj naj jaz zdaj.

[emanuela]

Tukaj se potem jaz vprašam kako si lahko predstavljate, da boste študirale, starši vam bodo pa otroke pazili, če so pri 40ih čist obnemogli

Sicer se z napisanim ne strinjam, ker imam kar precej sorodnikov, ki imajo pri 40ih otroke pa nimajo nobenih problemov, da se ne bi z njimi ujeli. Kako bodo potem vzgojiteljice pri 60ih pazile po 18 otrok, če enega ne morejo pri 40ih?
Drugače pa Emanuela vsak pove svoje mnenje, zato ne pričakuj, da se bomo vsi strinjali s tabo, ker vsak po svoje razmišlja. Jaz osebno ne bi imela otroka pred 30im. Ko sem bil v tvojih letih (mislim, da si mlajša glede na napisano) sem razmišljala, da ga bom imela do 30ega. Sedaj sem mnenje spremenila.
Glede eno ali dvostarševse družine, je pa čisto odvisno od situacije.

Ja, okrog 40. leta so ljudje večinoma prestari.Sploh ko so tamali npr deset, starši pa okrog 50.
In kdo je rekel da bodo meni med študijem starši otroke čuvali?Mislim, ta stavek nima veze z ničemer.In ne potrebujem tvojega strinjanja. Če pa ti hočeš biti starejša mama, je to tvoja izbira. Sama imam mlado mamo in sva si veliiiko bližje že zaradi tega.

Da ne pozabim...moja mami ima samo mene in sestro, foter ima eno več. Pa tudi moja mama je tako s tamalimi da pravi da jih rada čuva, imela pa jih ne bi več.Sploh pa sama vidim, da je veliko otrok razvajenih, če starši prej niso imeli otrok kot v poznejših letih-ne velja za vse.

[cvetkaaa]

In zgornji odgovor je nastal kot posledica mojega razmišljanja na debato o tem, da se nekaterim zdi čisto kul otroka samo zaplodit, potem bi ga pa same vzgajale, sam tolk da ga imajo, ker jih že leta preganjajo.

A mi lahko razložiš tole?

Saj ni kaj za razlagat. Meni pač ni kul iz takih nagibov na silo se odločat za otroka. Ne obsojam pa tistih, ki se tako odločijo. 100 ljudi, 100 čudi.
Al kaj ni jasno? Da take ženske ne obstajajo? Da taki nagibi ne obstajajo? O, pa še kako. Mam eno tako v bližini. Ki se bliža 35, pa ni sposobna resnega razmerja furat...a otroka bi pa mela, kr je že "skrajni čas". Kljub temu, da ni pripravljena nanj, da mu ne bo mogla nudit, kar bi mu lahko. Ker bo ob otroku še vedno iskala partnerja, ki ga ne bo ob svojem nemogočem značaju nikoli našla. In jo poznam tolko, da vem, da je zmožna poiskat dober "genetski material", lepega, pametnega športnika, glih tolk, da jo, grdo rečeno, zaplodi. Sorry, ampak meni osebno je to prizadeto. Jaz tega nikoli ne bi naredila. Če pa komu drugemu paše, pa naj. Kaj naj jaz zdaj.

Verjamem, da obstaja takšen primer. Me pa zanima, če bi se potencialni kandidat strinjal s takšnim očetovstvom.

Vprašanje je bilo zaradi let? Kaj ima veze starost pri tem. Če ženska noče imeti partnerja, oz. si ne želi moške veze si jo lahko ne želi nikoli, tako ne pri dvajsetih kot ne pri sedemdesetih. Dvomi, da ženske samo v določenem obdobju ne prenašajo moškega ob sebi. Me pa ne preseneča, da si pač tu in tam kakšna ženska ne želi živeti s partnerjem, oz. ji sploh ni do moških. Vprašam se kako npr. neka posiljena ženska sploh reagira na moške.

[Maychy]

To da so otroci, ki imajo starejše starše bolj razvajeni sploh ni nujno res. Ogromno mladih staršev bi dalo še zadnje gate z riti, da bi svojim potomcem kupilo to in ono igračo, ker so sami preveč zaposleni s službo (morda še celo študijem) in podobnim in jim zmanjkuje časa. Pri 35 do 40 imaš pa po možnosti kolikor toliko ustaljeno službo, urejen stanovanjski problem in se lahko otroku v celoti posvetiš. Otroku, ne razvajanju.

Tako da je čisto pri vsaki stvari dvorezen meč.

[nivea9]

Ja, okrog 40. leta so ljudje večinoma prestari.Sploh ko so tamali npr deset, starši pa okrog 50.
In kdo je rekel da bodo meni med študijem starši otroke čuvali?Mislim, ta stavek nima veze z ničemer.In ne potrebujem tvojega strinjanja. Če pa ti hočeš biti starejša mama, je to tvoja izbira. Sama imam mlado mamo in sva si veliiiko bližje že zaradi tega.

Da ne pozabim...moja mami ima samo mene in sestro, foter ima eno več. Pa tudi moja mama je tako s tamalimi da pravi da jih rada čuva, imela pa jih ne bi več.Sploh pa sama vidim, da je veliko otrok razvajenih, če starši prej niso imeli otrok kot v poznejših letih-ne velja za vse.

Ah daj no. Zakaj prestari? Lahko ti tako misliš jaz ne. Blizu si si lahko z nekom, ki ima 80 let, nekdo drug pa jih ima 40 pa si nisi z njim blizu. To je odvisno od človeka, ne od starosti. Imam sestrično staro 14 in pa drugo staro 52 pa se z obe,a lažje pogovarjam, ujamem in zaupam kot s tisto, ki je mojih let. Važen je posameznik, nekega splošnega pravila pa ne vidim.
Moja znanka bo imela sedaj otroka pri 45 pa ne vidim nobenega razloga zakaj ga ne bi. Kdo ima ob teh službah čas razvajat otroka se tudi vprašam. Zadnje čase je vse preveč tistih, ki se z otrokom premalo ukvarjajo.
Drugače pa zaradi mene naj ga ima vsak takrat ko ga hoče imet. N e vem kako eni ne razumete. da so želje, cilji, mišljenje in zmožnosti različne. Če ga jaz ne mislim zgodaj imet, ne bom težila drugim, da naj ga imajo. Kot to pričakujem od njih, da ne težijo meni.

[*mala*]

^^ Dandanes redki razvajajo otroke z vsem njihovim prostim časom. Zame ni otrok razvajen, če mu starši posvečajo veliko časa. Zame so razvajeni tisti otroci, ki vedno dobijo vse materialne dobrine, ki jih hočejo. Starši se pa tako "oddložijo" otroku zato, ker nimajo časa zanj.

[emanuela]

Tudi jaz nisem govorila o času.Že v moji okolici poznam tri otroke starejših staršev, ki imajo res vse in še več, ne ubogajo pa čisto nič. Dobijo pa od avtkov, do punčk do igric, mobitelov ma res vse. Glede vzgojenosti pa niso ravno na vrhu.
In denar še ne pomeni da boš dober starš, prav tako ne čas ki ga misliš otroku posvetiti.
In na koncu še se mi vedno zdi egoistično omisliti si otroka zaradi otroka samega.
In ne vem zakaj se ene tako razburjate, saj je samo forum

[lia7bibi]

sama ne mislim imeti otrok pred 30-tim,ker želim uživati mladost,biti odgovorna samo in izključno zase,zagotoviti otroku čim več vsega (časa,ljubezni in seveda materialnih dobrin-ne gre se tu za razvajenost) in si ustvariti kolikor toliko dobro kariero. če sem zato sebično mi je praktično čisto vseeno,mi bodo že otroci hvaležni
tudi sama imam starejše starše (imeli so me pri 36 oz.38 letih),pa jih ne bi nikoli zamenjala za kake mlajše.vzgojili so me super in zato me nikoli niso rabili omejevati,mi kaj prepovedovati,biti v skrbeh zame itd.me pa 100% finančno podpirajo od rojstva do danes (in bo tako do konca študija),za kar sm jim neskončno hvaležna in jim tudi vračam tako da so lahko ponosni name in na moje dosežke.
in tudi sedaj ko bo oči kmal 60 let star ga niti slučajn ne vidm kot nekega dedka