Kdaj imeti otroka?

[emanuela]

In da končam že to pointless debato, ki se je razvila...
Pravi čas je zame osebno največ do 30. leta, izjemoma če so starejše (če so še dovolj sposobne oz živahne za otroka).
Najbolje bi bilo če bi imeli prostor, denar, voljo in zdravo pamet in leta niso važna
Je pa res, da sta imela moj foter in mačeha hčer pri nekaj čez 40 in skoraj 40 in jima je zdaj vedno težje, sploh ko je mala cela živa in bi se igrala, laufala, rolala, onadva pa enostavno nimata dovolj energije, da bi ji sledila.Tako da se na koncu igra sama ali s kolegi-bratje in sestre smo vsi ful starejši, pa tudi sama pove da ji je dolgčas doma

[cvetkaaa]

Lahko boš imela stalnega partnerja, trden odnos in še kaj, a kljub temu ne boš imela garancije, da s partnerjem ostaneta skupaj. Lahko se bo kljub temu tvojemu otroku (ampak res srčno upam, da ne), godilo slabše kot nekomu, ki svojih staršev sploh ne pozna.

[emanuela]

Če pa bo šlo tako daleč se bom pa trudila na vse moči, da mu bom čim več prihranila-v smislu slabega.

[cvetkaaa]

Jaz mislim, da se to trudi vsaka normalna mati. Zato se med njimi najde tudi takšna, ki že na začetku ve, da ji bo to bolje uspevalo sami, kot skupaj z partnerjem. Zato različnosti ne obsojam.

[emanuela]

Hm... zame je to preveč avanturistično, preveč tvegano.
Mogoče bi razmišljala drugače, če bi bila postavljena v položaj otroka matere, ki ni imela partnerja oz očeta nikoli ob strani.

[Roisin]

mislim, da je mnenje, da je prava vzgoja otroka mogoča le v dvostarševski družini (pa boh ne dej da gre za istospolno družino) zastarelo. kolko je primerov, ko je foter nasilen in zlorablja tako svojo ženo kot tudi otroke. v takem primeru bi blo zagovarjat dvostarševsko družino absurdno. kakšne koristi ima otrok lahko od takšne vzgoje?

ampak ok, v resnici ne govorimo o tem, ampak o tem, da se ženska kar sama od sebe spomni, da bi si nardila otroka. s tem za moje pojme ni nič narobe. jst sicer sama sebe ne bi šla umetno oplodit, bi pa sigurno poskušala posvojit otroka (čeprav je pri nas zelo težko, da bi otroka dali samohranilki). kot samohranilka je lahko čisto dobra mama in ni nujno, da se bolestno naveže na otroka (tema je tekla tudi o maminih sinčkih), če ima vse pošlihtano v glavi. lahko pa se tudi zgodi, da pri 50-ih sreča idealnega moškega, se z njim poroči, on pa z veseljem prevzame vlogo očeta otroku, ki ni njegov.

[positive vibration]

Pač izbereš manjše zlo. Happy little family z mamo, očetom, sinčkom in hčerko - takozvani ideal.
In če foter začne pit, je itak manjše zlo to, da družina gre naprej brez njega, kot pa s pokvarjenim njim. Že v štartu planirat, da bi mela otroka samo zase...ne vem, men to ne gre skupaj. Saj pa ne bi mela otroka zato, da zadovoljim neke svoje notranje potrebe. Potemtakem boljše, da ga nimam. Ker potrebe so, pa jih ni. Meni osebno otrok spada samo skupaj s partnerjem. V osnovi. Kar pa ne pomeni, da lahko tekom življenja pride do različnih situacij, ki te pripeljejo do tega, da bi ostala sama z otrokom. Ampak ne bi pa že štartala iz te pozicije.

[Mimi_M]

...Saj pa ne bi mela otroka zato, da zadovoljim neke svoje notranje potrebe. Potemtakem boljše, da ga nimam. ..

Mogoče si se le napačno izrazila, ampak... a ni prav to bistvo želje po otroku, ker pač čutiš neko notranjo potrebo? Hmmm, v bistvu bi blo zanimivo slišat, ZAKAJ pravzaprav si nekateri / večina želi otroka?

[roxeanne]

ker je osnovni nagon, bistvo vseh živih bitij od najbolj primitivnih naprej: preživetje, delovanje (produkcija), razmnoževanje! je že mati narava z nagoni poskrbela za ohranitev vrst!

no in obratno vprašanje: zakaj si nekateri ne želijo potomcev?

[TOM-Lady]

Kot sem že povedala, dosti parov se za to odgovornost odločijo, ker "kao" to družba pričakuje od njih, pa ker ga že ima sošolka, a kolegica, pa dve sosedi, oh zdj morma še pa midva. Verjamem, da se najdejo tudi posameznice, ki se za to odločijo, ko imajo res to željo, prav tako njihov partner, takšne primere podpiram. Ne podpiram pa tistih, ki se za to odločijo iz zgoraj navedenih razlogov, ker ga ma ona, ga bm še pa js mela. In podpiram tiste, ki se za to ne odločijo iz takšnih al drugačnih razlogov. Še vedno menim, da je bolje, da ženska nima otroke, če nima želje in potrebe po tem, kot ga ima, pa mu ne nudi tisto, kar bi mu morala. Verjetno je pri takšnih primerih posledica tega, da se za otroka in odgovornost, ki jo otrok prinaša ni odločila na podlagi lastne in partnerjeve želje, ampak je ta odločitev izhajala iz tega, češ družba to pričakuje(češ to je neki samoumevnega). Ampak navsezadnje življenje je naše, prav tako posledice dejanj in odgovornosti nosimo sami, ne družba, in nevem zakaj tukaj nastane problem, ko nekatere posameznice povedo resnico, ki vključuje tudi to, da si enostavno otrok ne želi. To ne pomeni, da je ženska slaba, da nima rada otrok, ampak ima pač drugačne želje, poglede in cilje v življenju, ki ne vključujejo vzgoje lastnega otroka, in če njim tako paše, bo moralo tudi nam. Opažam, da ste nekatere zelo omejene, kar se tiče tega. Različni smo si, dopovejte si to, prav tako pa se naučite sprejemati mnenja tudi drugih ljudi, ne pa da vsako mnenje vzamete kot napad ali žaljenje, in če ste že pozabile, to je le forum, ženske. In naj vam povem, da osebno vseeno bolj spoštujem žensko, ki pove svoje mnenje, pove npr. da si ne želi otrok, in stoji za svojimi odločitvami, kot pa eno, ki je tako omejena, da ne zna sprejeti mnenja nekoga drugega, in to pojmuje kot napad in žaljenje. Nekatere mi res morale odrasti, preden bi se sploh odločile za otroka, ker otrok otroka res ne more vzgajat. Pa brez zamere, samo svoje mnenje sem povedala, in kako js gledam na to.

[red_rose]

Mimi_M res ne vem zakaj bi poskusali to zeljo racionalizirat.
ce ne bi imeli potomcev bi clovestvo izumrlo.

[emanuela]

Saj ima vsak pravico do svojega mnenja.
Sama bi rada imela otroke, idealno bi bilo do nekje 30. leta, če bo le vse ok-mislim na partnerja,finance itd.
Ne obsojam pa tistih, ki otrok nočejo. V moji družini je ena ki jih nima, niti jih noče-skoraj stil Makarovičeve.In prav na jetra mi grejo starejše sorodnice, ki jo veeedno gnjavijo kdaj misli imeti tipa, kdaj otroke. Ampak njena odločitev je da ne bo imela otrok.Tako da dokler je to lastna odločitev jo je treba spoštovati.

[positive vibration]

...Saj pa ne bi mela otroka zato, da zadovoljim neke svoje notranje potrebe. Potemtakem boljše, da ga nimam. ..

Mogoče si se le napačno izrazila, ampak... a ni prav to bistvo želje po otroku, ker pač čutiš neko notranjo potrebo? Hmmm, v bistvu bi blo zanimivo slišat, ZAKAJ pravzaprav si nekateri / večina želi otroka?

Res je, da otroka brez materinskega čuta ne moreš imeti. Oziroma mora bit po mojem precej težko, če se ti ta čut še ni razvil. Ni pa to zgolj eden in edini povod, da ko pa ta čut imaš - aha - hop, zdaj pa je čas, mela bom otroka, tak hudo fejst si ga želim, takoj z glavo skozi zid, urica tiktaka, pa magar brez tipa, sama da seme dobim.
A-a, not my way. Otrok je mnogo več kot pa sredstvo za zadovoljevanje svojega materinskega čuta, izpopolnjevanje sebe kot ženske ali dokazovanje drugim. In tudi mnogo več, kot prelisičit biološko uro. Otrok je sad ljubezni med moškim in žensko, najvišje eno, kar lahko nastane iz njiju. Zato si ne predstavljam imeti otroka samo zase.

[Mimi_M]

Res je, da otroka brez materinskega čuta ne moreš imeti. Oziroma mora bit po mojem precej težko, če se ti ta čut še ni razvil.

Kako si pa to mislila

[kalanhoja]

Zdaj tukaj tako posplošujete kot bi že vsaka druga ženska imela otroka brez moškega. In kako je otrok plod ljubezni in vsega. Ne vedno. Ne smemo pozabiti, da vsi otroci niso zaželjeni,... In me prav zanima, zakaj se toliko parov loči, oz. gre narazen, če je vse kar počnejo plod ljubezni?
Sploh, če pogledamo Ljubljano je ogromno ločitev, torej veliko idelanih dvostarševskih družin razpade in je na koncu enakih ali še slabših od tistih, ki so že v osnovi štartale drugače.
Še vedno pa sem prepričana, da ena ženska lahko nudi otroku vsaj toliko kot dva moška, če ne več.