Kako se razumete s svojo mamo?
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- LiEn
- Sramežljivka
- Prispevkov: 97
- Na forumu od: 15. 6. 2008
Pozdravljene,
zanima me, kako dobro se razumete s svojo mamo?
Sama imam namreč zelo slab odnos, oz. - manj ko jo vidim, bolje se razumeva, čeprav jo imam rada in vse.
Ne poznam nobenega, ki bi imel tak odnos, pa me zanima, kako je pri vas doma?
zanima me, kako dobro se razumete s svojo mamo?
Sama imam namreč zelo slab odnos, oz. - manj ko jo vidim, bolje se razumeva, čeprav jo imam rada in vse.
Ne poznam nobenega, ki bi imel tak odnos, pa me zanima, kako je pri vas doma?
-
Led Zeppelin - Cosmopsiho
- Prispevkov: 7198
- Na forumu od: 10. 8. 2010
V bistvu me je vedno kar malo sram govoriti o moji mami, ker je moja mama totalno awesome.
Ko sem bil otrok sem moral lagati in si izmišljati stvari da sem se lahko vklopil v družbo jamrajočih najstnikov.
To ne pomeni da sva neka velika frenda, ali da je bila moja mama "kul", pač je odlična mama, in v življenju se nisva skregala.
Je nek super uravnotežen freak v življenju, in zna hoditi mejo med ljubeznivostjo in egoizmom, vsak dan bere po vsaj uro, vsak dan si je uro vzela za rekracijo, na izlete in potovanja sta hodila sama z fotrom...in zaradi tega sta skupaj že 34 let...znala je ločevati par/družina.
V življenju mi ni rekla kaj naj delam, nikoli me ni omejevala v ničemer...če sem hotel nekam iti, sem lahko šel, nobenih štoranj po sobah ali čem..totalno je spoštovala mojo zasebnost...in kar je ključnega pomena, sprejema me popolnoma takšnega kot sem.
Vsi trije otroci smo si popolnoma različni, in čisto vsakemu je dovoljevala da počne svoje stvari, dosega svoje cilje...jaz in moj brat sva si totalno nasprotje, in je torej z vsakim delala na svoj način. Bratu je dovoljevala da hodi pozno ven, da kadi travo, ampak fant dela pridno in to je to, sestra je super ambiciozna in garač, njo je malo bolj pazila da se ni prekurila...mene je treba pa samo malo spodbujati, in čeprav imam drugačne želje v življenju...potovanje okoli sveta, je rekla samo: Ok, imaš podporo.
In to je to, ona poenostavi najbolj zajebane stvari, je intelektualka in ima visok razvito čustveno inteligenco, in včasih se enostavno posedeva in debatirava o čemerkoli.
In vcepila mi je sprejemanje ostalih takšnih kot so, ker je ona taka...popolna svoboda posameznika je temelj naše familije, vsak od nas je nova barva na sprektru, in skupaj super funkcioniramo, nekomu se zdimo otujeni ali ne vem kaki, ampak enostavno uživamo v družbi, ko nam je, in si dovolimo da smo takšni kot smo.
Imel sem srečo s svojo družino, moj foter je super ultra odlschool alfa, matka je pa awesome warm freedom person, in sem dobil točno vse kar sem rabil, in imel popoln maneverski prostor za svoje napake in razvijanje.
Cheesy, but real.
Ko sem bil otrok sem moral lagati in si izmišljati stvari da sem se lahko vklopil v družbo jamrajočih najstnikov.
To ne pomeni da sva neka velika frenda, ali da je bila moja mama "kul", pač je odlična mama, in v življenju se nisva skregala.
Je nek super uravnotežen freak v življenju, in zna hoditi mejo med ljubeznivostjo in egoizmom, vsak dan bere po vsaj uro, vsak dan si je uro vzela za rekracijo, na izlete in potovanja sta hodila sama z fotrom...in zaradi tega sta skupaj že 34 let...znala je ločevati par/družina.
V življenju mi ni rekla kaj naj delam, nikoli me ni omejevala v ničemer...če sem hotel nekam iti, sem lahko šel, nobenih štoranj po sobah ali čem..totalno je spoštovala mojo zasebnost...in kar je ključnega pomena, sprejema me popolnoma takšnega kot sem.
Vsi trije otroci smo si popolnoma različni, in čisto vsakemu je dovoljevala da počne svoje stvari, dosega svoje cilje...jaz in moj brat sva si totalno nasprotje, in je torej z vsakim delala na svoj način. Bratu je dovoljevala da hodi pozno ven, da kadi travo, ampak fant dela pridno in to je to, sestra je super ambiciozna in garač, njo je malo bolj pazila da se ni prekurila...mene je treba pa samo malo spodbujati, in čeprav imam drugačne želje v življenju...potovanje okoli sveta, je rekla samo: Ok, imaš podporo.
In to je to, ona poenostavi najbolj zajebane stvari, je intelektualka in ima visok razvito čustveno inteligenco, in včasih se enostavno posedeva in debatirava o čemerkoli.
In vcepila mi je sprejemanje ostalih takšnih kot so, ker je ona taka...popolna svoboda posameznika je temelj naše familije, vsak od nas je nova barva na sprektru, in skupaj super funkcioniramo, nekomu se zdimo otujeni ali ne vem kaki, ampak enostavno uživamo v družbi, ko nam je, in si dovolimo da smo takšni kot smo.
Imel sem srečo s svojo družino, moj foter je super ultra odlschool alfa, matka je pa awesome warm freedom person, in sem dobil točno vse kar sem rabil, in imel popoln maneverski prostor za svoje napake in razvijanje.
Cheesy, but real.
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.
-
Nesanica - Cosmofrik
- Prispevkov: 1813
- Na forumu od: 23. 7. 2008
- Kraj: Ljubljana
LZ tole je prav awesome.
sama se z mami super razumem. Je pa malce prikriti čustveni vampirček in poskuša malo manipulirati z dejstvom da sem malo doma in mi zbujati krivdo. Ampak vem da me pogreša in bi bila rada več z mano in tega ji pač ne morem zameriti. Me pa vedno 100% podpira pri mojih odločitvah, včasih celo preveč - npr. ko sama sebe bremzam, da nečesa pa res ne rabim (si pa želim), me mami ful nagovarja, da pol pa naj kupim.
sama se z mami super razumem. Je pa malce prikriti čustveni vampirček in poskuša malo manipulirati z dejstvom da sem malo doma in mi zbujati krivdo. Ampak vem da me pogreša in bi bila rada več z mano in tega ji pač ne morem zameriti. Me pa vedno 100% podpira pri mojih odločitvah, včasih celo preveč - npr. ko sama sebe bremzam, da nečesa pa res ne rabim (si pa želim), me mami ful nagovarja, da pol pa naj kupim.
- Firestorm
- Kofetarica
- Prispevkov: 524
- Na forumu od: 24. 4. 2016
Tudi jaz se z mami odlično razumem.
Zdi se mi, da sem bila v najstniških letih precej težka in se veliko vase zapirala, ampak sedaj ji povem pa prejkone vse in imava večino časa res dober odnos. Se seveda tudi spreva, ampak ponavadi zaradi res brezveznih stvari, ko sva itak že obe slabe volje zaradi česa drugega.
Zdi se mi, da sem bila v najstniških letih precej težka in se veliko vase zapirala, ampak sedaj ji povem pa prejkone vse in imava večino časa res dober odnos. Se seveda tudi spreva, ampak ponavadi zaradi res brezveznih stvari, ko sva itak že obe slabe volje zaradi česa drugega.
-
Exit - Cosmofrik
- Prispevkov: 1640
- Na forumu od: 25. 2. 2012
Zadnje čase grozno, ker mi butajo ven najini konflikti, pa nereešene zadeve, in me kr stisne od jeze, in se posledično ne morem pogovarjat z njo. rečem zdravo, pa je to to, bežim od nje.
komaj se čakam preselit, da imam malo mir pa predelam določene stvari, ker trenutna situacija je kr bedna
komaj se čakam preselit, da imam malo mir pa predelam določene stvari, ker trenutna situacija je kr bedna
“I took a deep breath and listened to the old brag of my heart. I am, I am, I am.”
- rose22
- Sramežljivka
- Prispevkov: 5
- Na forumu od: 27. 6. 2016
Jaz se z mojo mamo ne razumem. In ne vem, zakaj bi to skrivala oz. zakaj nekatere to skrivajo.
Imam 26 let in ona govori z mano, kot da bi jih imela 7. Karkoli predlagam, za karkoli se odločim, bo ona imela "boljšo" in "pametnejšo" opcijo.
Potem pa mi govori, da naj ne bom otročja. Hoče me imeti pod nadzorom, hoče biti odgovorna zame - očitno do npr. mojega 55. leta.
Po telefonu me sprašuje take banalne stvari - ali kaj pijem (ob tem mi pove, da je treba veliko pit) - saj veste, vročina, pa to.
Vpraša me, kaj sem jedla - in potem mi pridiga, kako je treba jest, "le glej, da ne boš lačna"...
Ne vem, kaj ji ni jasno. Stara sem 26 let.
Aja, pa vsak dan ji moram poslat sms, v katerega napišem "lep pozdrav". Če ji ga ne napišem pred večerom, potem mi piše, kje sem, zakaj ji delam skrbi...
Resno, se ne hecam. In to poteka vsak dan. Ne smem ji pozabit pisat, ker drugače je cel halo.
Sprašuje me, kje sem, kar je čisto neprimerno, ker točno ve, kje sem, ker sem vedno v istem kraju.
Zdi se mi, da ji ne bo "kliknilo", da je to že malce pretirano, sama pa ji ne znam drugače reč, kot na grobo, da bi bil že čas, da ji ne bom več pisala sms-a vsak dan.
Takoj ko slišim njen glas na telefonu, že postanem živčna. In nimam ji kaj novega za povedat. Nimava nikakršnega odnosa in tega tudi ne želim. Sploh pa si je sama kriva. Postala sem avtomat, ki ji more vsak dan pisat sms, da ona ve, da sem še živa.
A veste, kako to zgleda? Hočem it ven, ali pa imam nek opravek, pa najprej pomislim, ali sem ji že pisala, kako pozno se bom vrnila, in potem ji moram pisat sms, če vem, da bom prišla domov, ko bo zunaj že tema. Drugače bom imela spet probleme z njo in izgubila živce.
Rada bi bila samostojna, odgovorna sama zase, vendar mi tega ne dovoli s svojim obnašanjem. Več podrobnosti tukaj sploh ne bi govorila.
Imam 26 let in ona govori z mano, kot da bi jih imela 7. Karkoli predlagam, za karkoli se odločim, bo ona imela "boljšo" in "pametnejšo" opcijo.
Potem pa mi govori, da naj ne bom otročja. Hoče me imeti pod nadzorom, hoče biti odgovorna zame - očitno do npr. mojega 55. leta.
Po telefonu me sprašuje take banalne stvari - ali kaj pijem (ob tem mi pove, da je treba veliko pit) - saj veste, vročina, pa to.
Vpraša me, kaj sem jedla - in potem mi pridiga, kako je treba jest, "le glej, da ne boš lačna"...
Ne vem, kaj ji ni jasno. Stara sem 26 let.
Aja, pa vsak dan ji moram poslat sms, v katerega napišem "lep pozdrav". Če ji ga ne napišem pred večerom, potem mi piše, kje sem, zakaj ji delam skrbi...
Resno, se ne hecam. In to poteka vsak dan. Ne smem ji pozabit pisat, ker drugače je cel halo.
Sprašuje me, kje sem, kar je čisto neprimerno, ker točno ve, kje sem, ker sem vedno v istem kraju.
Zdi se mi, da ji ne bo "kliknilo", da je to že malce pretirano, sama pa ji ne znam drugače reč, kot na grobo, da bi bil že čas, da ji ne bom več pisala sms-a vsak dan.
Takoj ko slišim njen glas na telefonu, že postanem živčna. In nimam ji kaj novega za povedat. Nimava nikakršnega odnosa in tega tudi ne želim. Sploh pa si je sama kriva. Postala sem avtomat, ki ji more vsak dan pisat sms, da ona ve, da sem še živa.
A veste, kako to zgleda? Hočem it ven, ali pa imam nek opravek, pa najprej pomislim, ali sem ji že pisala, kako pozno se bom vrnila, in potem ji moram pisat sms, če vem, da bom prišla domov, ko bo zunaj že tema. Drugače bom imela spet probleme z njo in izgubila živce.
Rada bi bila samostojna, odgovorna sama zase, vendar mi tega ne dovoli s svojim obnašanjem. Več podrobnosti tukaj sploh ne bi govorila.
- rose22
- Sramežljivka
- Prispevkov: 5
- Na forumu od: 27. 6. 2016
haley napisal/-a:rose22 živita skupaj z mamo (iz napisanega sklepam, da ne)?
Zakaj ji še vedno vsak dan pišeš/ jo kličeš?
Ne, ne živiva skupaj z mamo. Vsak dan sem ji začela pisat, ko sem začela študij (ni bila moja ideja, pravzaprav se ne spomnim, kako se je vse začelo), potem pa je to preraslo v to, da sedaj ponori, če je zunaj že tema in ona še ni dobila sms-a od mene. Dejansko sem parkrat pozabila pisat in je bila cela katastrofa.
- rose22
- Sramežljivka
- Prispevkov: 5
- Na forumu od: 27. 6. 2016
haley napisal/-a:^^Nehaj ji pisat! Kaj ti pa bo, če ji ne pišeš? Če si finančno neodvisna od nje, ji nimaš kaj računov polagat in ji govorit kje si vsak dan, ker si že zdavnaj polnoletna!
Če ji ne pišem, mi bo poslala sms, kje sem in zakaj ji delam skrbi. Če ji potem ne bom odpisala, me bo klicala. Ja, že zdavnaj sem polnoletna, ampak to njej nič ne pomeni.
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov