kako bi vzgajale svojo hčer?

[lolitaa]

Js sem zdej malo razmišljala kako vzgajat otroka, ker mamo ene kolege, ki jih sam gledam in se čudim.
Punčki vse dovolijo, vse ji kupijo, dela kar si želi.Doma imajo vse stene in parket porisane s flomastri.
Je same packarije (gumijaste bombone, čips, čokolado).Za kosilo ma pico al pa pomfri.

Ok, js jim ne pametujem ker vem da pač vsak vzgaja otroka tako kot se mu zdi najbolje in vem tudi da vsaki starši (sploh mladi) delajo napake, amapk to kar oni počnejo je zame pa že čez vse meje.

[Tamarra*]

Torej, če bi imele v temu trenutku najstniško hči, kako bi jo vzgajale?

No, ja.. najstniško hčer.. raje povem, kako bi jo vzgajala že od malega.. moja sestrična ima sedaj eno leto staro hčerko. Nikoli je ni navajala na fruteke, kupljene sokove in nevemkajše, ampak ji vedno dajala naravne kašice, čimmanj sladkanega, čimveč vode za pit in to se meni zdi prav, čeprav se moji starši s takim načinom ne strinjajo. Ona jo uči tudi različnih nevarnosti. Ko hoče tamala it po stopnicah, se sestrična odmakne od nje (seveda samo toliko vstran, da je tamala ne vidi, ampak je vseeno na dosegu njene roke) in ko tamala že skoraj pade, jo ona zgrabi in tako se je naučila že marsičesa, česar ne sme delati. In tudi jaz bi za svojo hčerko rada, da bi se tako vzgajala.
Ko bi že malo zrastla, bi jo seveda razvajala, ampak vse do določene meje. Naučila bi jo, kako se dela s hrano, naučila bi jo bolj zdrave prehrane s čimmanj sladkorja in ostalih nepotrebnih bedarij.
Z njo bi rada imela iskren, prijateljski odnos, rada bi jo naučila družinske ljubezni, ker tega sama nisem ravno imela. Vzgajala bi jo v mišljenju, da kajenje ni zdravo, ni lepo, sploh ne za punco. Naučila bi jo tudi uporabljati lepe besede, ne kletvice. Poleg tega tudi skrbi za živali, oz. da naj jih ima rada, da naj jih spoštuje, ker sem tudi sama velika zagovornica tega. Izhode ven bi imela, s tem, da bi jaz vedno vedela kje je, s kom je, približno kdaj se vrne. Želela bi tudi vedeti, kdaj bi imela fanta in vse podobne zadeve. Na kratko to, to sem se trenutno spomnila, mogoče pa še kaj dopišem

[stevens]

Ne bi se spuščala v to, kaj bi naredila drugače, kot sta moja starša. Odgovrajam na vprašanje, kako bi vzgajala najstniško hčer.
Glede na to, kar vidim na avtobusih (tukaj je namreč povečano število najstnikov na kupu), bi se najprej dotaknila primernih oblačil in obutve pri mladih puncah. Moja hči ne bi nosila v šolo visokih pet in špičastih čevljev, še posebno ne škornjev v tej kombinaciji. Večina jih sploh ne zna hodit, da ne govorim, da je to slabo za držo in hrbtenico, v teh čevljih preživijo skoraj cel dan, trpijo tudi nogice. Ob tem se nekatere oblečejo tako, kot da ne grejo v šolo, ampak v diskoteko. Odprti dekolteji s podloženimi modrci, hlače ne bokih iz katerih kukajo tangice ali kratke kiklce. Dodajmo še zgoraj omenjene škornje in dobimo pravo pašo za prenekatere moške oči (pustimo sošolce in vrstnike, govorim predvsem o starejših moških, ki se slinijo ob pogledu na take deklice).
Da ne govorim o make-upu. Zakaj se je treba toooolk mazat pri teh letih?!?! Punce so tko srčkane s svojim naravnim izgledom. Pa sej ne rečm, mal maskare pa glossek na ustka je prav prisrčno. Ne štekam pa teh puljenj in risanj obrvi, prekomernega pudranja (pri tem mnoge falijo pravi odtenek), debele črne črte okrog oči ipd.. Jaz bi skušala svojo hčer spodbudit k temu, da poudari svojo dekliškost (jaz se še pri svojih letih raje oblečem v punčkasta oblačila), ne pa da hodi v šolo kot kakšna starleta. Ajd, če se hoče 'zrihtat' za zvečer, ko bi šli žurat - uredu, razumem. Čez dan pa čim manj fasade, lahkotna oblačila in obutev. Človek še prehitro odraste in ne vem, zakaj bi morale punce izkazovat sovjo 'ženskost' že pri 16ih letih.. To me full moti!
Druga stvar: preklinjanje. Kaj je gršega kot slišat mlado punco, pri kateri je vsaka druga beseda P***a, jebem mu.., k***c ipd.. Skušala bi jo vzgojit tako, da v pričo mene in svojih bližnjih taega 'besedoslovja' ne bi uporabljala, ker je grdo! Mlada dama s takimi izrazi izgubi vse svoje čare.
Tretjič: dialog. Tudi meni bi bilo pomembno, da bi se s hčero dobro razumeli, da bi mi povedala svoje težave, katere bi skupaj predebatirali. Predvsem bi rada vidla, da mi ne bi lagala in tajila, kje je. Da mi pove, kdaj misli prit domov, kam gre in s kom gre. Naj gre, samo naj se drži dogovora..
Četrtič: domača opravila. Hčerka mora kakšno stvar naredit tudi doma - v gospodinjstvu. Da mi občasno pomaga pri pospravljanju, kuhanju ipd.. Da se že kot mlada punca navadi na nek red in da si zna kaj skuhat, kadar ji ne bi mogel kdo drug.
Petič: odnos do sočloveka. Skušala bi jo vzgojit tako, da ima neko kulturo pri komunikaciji z drugimi ljudmi.
Šestič: samostojnost. Sicer bi ji pomagala pri vseh stvareh, katere bi jo mučile, vendar pa je treba kakšen korak ali pogovor s kom opravit tudi sam. Poklicat kam, se kje kaj pozanimat, it sama do zdravnika, do profesorja.., skratka urejat svoje zadeve samostojno, še vedno z mojo vednostjo, da vem, ali bi bila moja pomoč potrebna.
Sedmič: kvaliteta življenja. Važno je tudi to, da se večkrat s celo družino kam odpraviš (izlet, skupni dopust, potovanje, sprehod..), saj se mi zdi pomembno, da zna najstnik uživat tudi v takih stvareh (druženje v naravi, želja po odkrivanju, druženje s svojim domačimi..). Da ceni družinske vrednote, da so odnosi trdnejši. Seveda bi hčeri z veseljem plačala kakšen dopust ali potovanje z njenimi prijatelji.
Osmič: prehrana. Tudi hrana je pomembna za razvoj in nadaljni odnos do nje. Če večinoma jemo pogreto in hitro pripravljeno hrano, potem najstnik tudi sam večkrat poseže po tem. Važno je, da je v obroke vključeno veliko sadja in zelenjave in da so oborki raznoliki. Da od kruha ni doma samo bel kruh, ampak tudi kakšen polnozrnat. Da se ne kuha samo panirane zrezke in pomfri, ampak namesto tega npr. zrezek v omakci in zraven riž. Da se ob večini kosil je tudi solata ob nedeljah pa domača goveja juhica..
Devetič: hobiji. Moja hči bo že kot majhna deklica hodila na neko 'dejavnost', ki jo bo veselila. Ali bo to šport, ali glasbena šola, mogoče ples.., karkoli, samo da bo dodatno aktivna/kreativna. To pripomore tudi k boljšemu občutku za razporeditev obveznosti (učenje, druženje z vrstniki, hobi, šola..). Pomembno je tudi zato, da otrok dobiva dodatne sposobnosti, ki mu lahko prinesejo nadaljnje uspehe, če bi tako želel (da se profesionalno ukvarja z nečim).
To se mi zdi najbolj pomembno pri vgoji otroka/hčere.

daleč je še od tega ,da boš mela hčerko pa se že obnašaš kot hitler

[_lala_]

verjetno bi jo uzajala že od malega tko da imam js glauno besedo
ampak hrati bi se tudi veliko hecala z njo in si s časoma pridobivala
njeno zaupanje. Lepo bi ji dala vedeti kdaj ma za prit domou,
povvedala bi ji kaj sm js doživela v najstniških letih ...
POpravila bi use napake ki se mi zdi da jih je moja mama delala.
npr. nebi izdajala njenih skriunosti tako kot je delala moja mama in kmalu zgubila moje zaupanje saj sem vedela da karkoli ji povem nebo ostalo pri njej. poskusila bi jo realno pripraviti na življenje

[*ka!a*]

Tko k je mene uzgojila moja mati. Pa čist nč drgač.

[red*cherry]

Vzgajala bi jo predvsem v smeri, da lahko doseže v življenju vse kar si želi in da je najpomembnejša oseba v njenem življenju ona sama in njene želje. Seveda pa ne sme biti brezbrižna do drugih, da bi v tem "svojem življenju" komurkoli škodovala.

[p!ka]

Tko k je mene uzgojila moja mati. Pa čist nč drgač.

To pa za 100 posto vem, da tko ko sm bla jz uzgojena, jz moje hčerke uzgajala ne bom.

[*LooBika*]

V dolocenih stvareh bi posnemala mojo mami, v dolocenih pa definitivno ne..hcerka-mogla bi se zavedat, da imam jaz glavno besedo, mogla bi me spostovat, a hkrati bi se zavedala, da se lahko v vsakem primeru obrne name, se mi zaupa... Vse do neke meje, da ne bi zacela karkoli izkoriscat... skratka razvajala bi jo, ampak vse do neke meje... Skusala bi ji ustvarit realno sliko zivljenja..

[nItY]

Kokr mi je šlo včasih na živce, da nism kot 15 letnica skor nikamor it, bi zdj delala čist isto, kot ona. Dokler mi hči nebi pokazala, da je vredna zaupanja in zna pametno razmišlat, tud nebi smela zvečer okol hodt... Pa še kj bi se najdl, kar mi ni šlo včasih "v račun" Če bom sama, ko bom mama znala vsaj pol tok dobr vzgajat, mi bo za čestitat Mame so najbolše!

[*frisko*]

zanimiva tema ... glede na to, da pravijo, da ponavadi vzgajaš po vzorcu staršev, jst srčno upam, da ne bo tako .. vsaj kar se tiče vzgoje z mamine strani, bi spremenila vse! vedno mi je vse "vtaknla v rit" npr. plačala izpit za avto, kupila avto, me obsipala z darilci, mi pustila čist vse, kamorkoli sem lahko šla, plačala mi je vse pidaruje od potovanj do koncertov ... skratka vse, le šole mi ni hotla plačat, zato je mogu oče delat dva šihta, da mi je plačov šolanje. nikol se ni vtikala v moje ocene, dol ji je visel za moje počutje .. a ne, pol kr naenkrat, ko sm pršla na faks me je zaačela omejevat. ne smeš to, ne smeš sm, ne smeš bit s tem fantom, ne smeš to ne smeš uno. napodila me je od doma, mi dajala pogoje like če pa tega izpita ne nardiš, te nočem več poznat ... očitala mi je vse za nazaj, da sem nehvaležen otrok, da zakaj le hodm v cerkev, če od tega nič nimam .. in mi pol nenazadnje še povedala, da si me ni nikoli želela in sem ji nepotrebno breme (da pa ma me vseeno rada) ... tko da že od nekdaj z njo ne komuniciram o ničemer, kar se ne tiče vsakodnevnih dober dan, lahko noč, a je kj za jest .. uglavnem, take vzgoje moj otrok ne bo deležen sploh! moji otroci bodo navajeni delat, ne bodo smel vsega počet po svoje, poskušala bom z njimi imet prijeten, iskren in zaupljiv odnos, nikakor pa ne prijateljskega. ne verjamem v to, da sta mami in hči lahko prijateljici in tudi ne bi si tega želela. skratka, moji otroci si bodo moral kakšno star (predvsem nenujno za življenje) tut sami kupit, zaslužt svoje denar in znat z njim delat. pa seveda se naučit delat in bit odgovoren do opravil doma (ne bo razlik med fanti in puncami, vsi naj se naučijo delat vse) ... ugavnm .. kako pa bo v resnici, pa ne vem

[lolitaa]

Js se strinjam z vzgojo od SSarchy in se mi ne zdi niti malo 'hitlerska'.Če jim pustiš vse kar se jim zaželi, jim vse kupiš potem samo ti nastradaš.Poznam primer ko se je punčka sred trgovine vrgla na tla in se začela dret ker ji mama ni hotla neki kupit.
Normalno da svoje otroke razvajaš, ampak samo do ene mere.Ker pretiravanje v nobenem primeru ni dobro.

[metuljčica*]

daleč je še od tega ,da boš mela hčerko pa se že obnašaš kot hitler

Meni se pa ne zdi v Ssarchyjinem postu prav nič pretiranega.

Res pa je, da lahko je zdaj govoriti, kako bomo vzgajale svoje hčere (če jih bomo imele), drugo pa je, kako bomo ravnale, ko bomo dejansko na tem.

[ryu10kyu]

Vsaka oseba, ki se rodi ima svoj karakter in delovanje...eni otroci so izredno glasni in divji...drugi mirni in tihi...eni taki eni drugačni...vsi različni.
Moja naloga očeta je, da naučim to mlado bitje naučiti razmišljati s svojo glavo, da je sam-a odgovorna za svoje življenje in pomagati pri njenih-njegovih ciljih in stati ob strani!
Vse ostalo je pa njena-njegova izbira...kaj si jaz mislim je moja stvar in nimam pravice vplivati na izbiro te osebe.

[trapa]

Vsaka oseba, ki se rodi ima svoj karakter in delovanje...eni otroci so izredno glasni in divji...drugi mirni in tihi...eni taki eni drugačni...vsi različni.
Moja naloga očeta je, da naučim to mlado bitje naučiti razmišljati s svojo glavo, da je sam-a odgovorna za svoje življenje in pomagati pri njenih-njegovih ciljih in stati ob strani!
Vse ostalo je pa njena-njegova izbira...kaj si jaz mislim je moja stvar in nimam pravice vplivati na izbiro te osebe.

Zadnjil sem gledala serijo dokumentarnih oddaj, kjer so preučevali otroke. Želeli so ugotoviti koliko na otroka vpliva vzgoja in koliko na značaj vpliva on sam.

Prišli so do zelo zanimive ugotovitve: otrok seveda ima svoj značaj, a že nekje od 3. meseca starosti na bodoči značaj veliko bolj vpliva ravnanje staršev. Neverjetno, kako slabo vplivata razvajanje in pretirana zaščita že na dojenčka (ko večina staršev misli "ah, sej se ne zaveda").

[Shannon]

Gotovo ne tako, kot so vzgajali mene. Tako permisivna vzgoja, kot sem je bila deležna jaz, iz 99% ljudi naredi najstniške pijance in kurbirje.
Nikoli mi niso prav ničesar omejevali - ironija pa je, da sem šla v najstniškem odbobju ven tolikokrat, da za naštetje teh izhodov lahko uporabim prste ene roke. Starši se niso kaj preveč ukvarjali z mano (raje s svojim bolnim zakonom) in počela bi lahko vse, kar bi hotela, od pitja, kajenja, seksanja naokrog, pač vsega, kar najstniki običajno delajo. Pa se teh reči nikoli nisem niti dotaknila, raje sem ostajala doma ob dobrih knjigah. Do zdaj sem srečala samo eno osebo, ki mi je podobna v tem pogledu; vsi drugi bi pomanjkanje starševskega nadzora izkoristili do konca.
Moji starši so z mano imeli več sreče kot pameti; kateri drugi bi imeli že 2 vnuka in hčerko brez končane srednje šole, poročeno pri 20. letih. In z uničenim življenjem.

Ker se zavedam, da je možnost, da bi moje potomstvo podedovalo moj način razmišljanja enaka nič, bi hčerko precej privila, v njeno dobro. Gledam današnje najstnice in mi je kar slabo, kakšne so nekatere. Naokrog hodijo neokusno oblečene in pri 16ih seksajo na šolskem wc-ju, ob vikendih pa grejo ven in ob 3h zjutraj bruhajo po ulicah. In ob tem mislijo, kako zelo kul so, uboge patetične punčke.