kako bi vzgajale svojo hčer?

[Toya]

Torej, če bi imele v temu trenutku najstniško hči, kako bi jo vzgajale?

Kaj bi spremenile na vzgoji vaših staršev, kaj bi storile enako?
Kaj menite, da je bolje..trda vzgoja s prepovedmi in jasno začrtanimi mejami ( policijska ura, določeno kaj sme in kaj ne) ali ste pristašice odprtega, prijateljskega odnosa z otrokom, torej, da ti pove če pije/kadi/ima fanta ipd. in ji lahko zaupaš. Koliko bi ji dejansko pustile svobode? Kakšen vpliv menite, da bi imel vaš način vzgoje na hčer?

[¤nina¤]

...

[..Evelyn..]

...

[jullia_]

Mi imamo res super odnos (ne popoln, da ne bo pomote). Že od nekdaj sem si lahko privoščila precej več traparij kot ostali vrstniki, ampak hkrati sta me pa uspela navadit na en fer odnos, kjer ne živimo eden mimo drugega, ampak znamo res preživet uro časa skupaj, če jo le najdemo.
Nikoli mi niso postavljali nekih strogih pravil, ampak so me tako navadili, da sploh nisem hotela delat stvari, ki so bile "prepovedane", ker sem znala sama (letom primerno) precenit situacijo. V gimnaziji mi je bilo recimo čisto jasno, katere ure se šprica, kje je pa treba bit prisoten, tako da nisem imela nikoli nobenih problemov.

Kakšnih večjih kiksov v vzgoji ne vidim, mogoče edino to, da bom jst svoje otroke v vrtec vpisala, ker mislim, da meni tiste prve izkušnje z navezovanjem stikov manjkajo, ker sem imela pač domače varstvo.

[MilkyWay]

Najprej bi spremenila odnos med mamo in tatom (ker moja dva se ne morta živa videt!). Poskrbela bi, da bi se z možem razumela in pokazala otroku, da se nima kaj sramovat lupčkanja staršev, ali česa podobnega, ker je to nekaj čisto normalnega...
Rada bi ustvarila nek topel odnos med partnerjema, ki bi se prenesel na otroka. Nisem za policijsko uro, ampak za prijateljsko zvezo. Takšno, kot jo imam jaz s svojo mamo. Poznam omejitve, lahko ji zaupam, ona zaupa tudi meni in vem, da bom to zaupanje izgubila, če naredim kaj grozno narobe! In tako bi hotla imet tudi z mojim otrokom.
Svobodo bi ji/mu pustila dokler se ne bi prepričala, da je že zadosti odgovoren, da bo znal presodit kaj je prav in kaj narobe (kdaj bo to, pa bom videla v praksi )...
Rada bi, da mi pove o svojih prelomnicah v življenju. O prvi ljubezni, prvem fantu, prvem žuru, dobri prijateljici...Ampak seveda do neke meje... Spoštovala bom njegovo zasebnost in razumela, če mi česa ne bo hotel povedati.
Vzgajala ga bom tako, da bo imel rad vse ljudi Da ne bo sovražil nobenega, ki je drugačen od njega...

Sicer pa sm z vzgojo mojih staršev zadovoljna...In zato jo tudi hočem ponovit naprej

[Aloha]

Tut pr nm funkcioneramo podobn kt pr julii.

Nikol mi nista postaulala nekih omejiteu in pravil, kaj smem in česa ne, pa sm ena redkih, k ni zabluzila s čiki, alkotom, drogo, nikol mela "sumlive" družbe, u šolo je mami pršla sam usake tok se pokazat, lih tok, da je "tršica" rekla, da sm čist neopazna in neproblematična, nikol me nista rabla preverjat, kr sm vedno znala precent, kaj lahko in kaj ne, kaj se najbol splača, do kje lahko grem, nikol nism ničesar pomembnga prikrivala (oz sm se kdaj trudla, pa nism zdržala) ... Po dvejsetem sm se ful povezala z mami, tko da ji lahko povem čist use, od najbl neumnih banalnosti, stvari, k me spraulajo u zadrego do najglobljih čustvenih zadeu. In mava res lep odnos, fajn mi je it z njo na kavo, u šoping, zmer je kej za klepetat, še zmer grem rada s starši na morje in se mamo kul.

In me je že večkrat "zvil" ob misli, da bi mela nekoč hčerko, s kero ne bi mogla uspostaut tacga odnosa, kt ga mava midve z mami, da bi mi kljub usemu, kar bi nardila za njo in kljub vzgoji, kera bi se mi zdela najbl primerna, tamala zbezlala in zašla na stranpoti ... Najbrž se neumn sliš, ampak mene že zdej skrbi in mam kr ene vrste blokado in strah pred otroci predusm zarad tega.

[moi T]

Uh, jez bi bla pa rada taka kot moja mamica, ker mislm, da je super opravla svojo vlogo (in jo še opravlja) . Njena edina napaka je, da ni ravno navdušena nad mojim tipom, mene pa to boli, ker mam oba rada...

[Smetka_]

Jaz ne bi prav nič spreminjala.Ama čistno nič,čeprav sem ju 3,4 leta nazaj preklela podolgem in počez. Pač sta bila trda v svoji vgoji,postala sta pa itak še trša ko sem se jima začela lagati kje hodim in kaj počnem,a za to sem kriva sama.
Mislim da je bila njuna vzgoja pravilna,bila je vzgoja z mejami,ki so se daljšale,če ju nisem ubogala pa sta takoj "zategnila vrvice" in spet nisem smela skorajda nikamor. Ampak ko danes gledam nazaj,je bilo to prav.

[Marcela123]

vzgoja se mora začeti že dosti prej

[SSarchy]

Ne bi se spuščala v to, kaj bi naredila drugače, kot sta moja starša. Odgovrajam na vprašanje, kako bi vzgajala najstniško hčer.
Glede na to, kar vidim na avtobusih (tukaj je namreč povečano število najstnikov na kupu), bi se najprej dotaknila primernih oblačil in obutve pri mladih puncah. Moja hči ne bi nosila v šolo visokih pet in špičastih čevljev, še posebno ne škornjev v tej kombinaciji. Večina jih sploh ne zna hodit, da ne govorim, da je to slabo za držo in hrbtenico, v teh čevljih preživijo skoraj cel dan, trpijo tudi nogice. Ob tem se nekatere oblečejo tako, kot da ne grejo v šolo, ampak v diskoteko. Odprti dekolteji s podloženimi modrci, hlače ne bokih iz katerih kukajo tangice ali kratke kiklce. Dodajmo še zgoraj omenjene škornje in dobimo pravo pašo za prenekatere moške oči (pustimo sošolce in vrstnike, govorim predvsem o starejših moških, ki se slinijo ob pogledu na take deklice).
Da ne govorim o make-upu. Zakaj se je treba toooolk mazat pri teh letih?!?! Punce so tko srčkane s svojim naravnim izgledom. Pa sej ne rečm, mal maskare pa glossek na ustka je prav prisrčno. Ne štekam pa teh puljenj in risanj obrvi, prekomernega pudranja (pri tem mnoge falijo pravi odtenek), debele črne črte okrog oči ipd.. Jaz bi skušala svojo hčer spodbudit k temu, da poudari svojo dekliškost (jaz se še pri svojih letih raje oblečem v punčkasta oblačila), ne pa da hodi v šolo kot kakšna starleta. Ajd, če se hoče 'zrihtat' za zvečer, ko bi šli žurat - uredu, razumem. Čez dan pa čim manj fasade, lahkotna oblačila in obutev. Človek še prehitro odraste in ne vem, zakaj bi morale punce izkazovat sovjo 'ženskost' že pri 16ih letih.. To me full moti!
Druga stvar: preklinjanje. Kaj je gršega kot slišat mlado punco, pri kateri je vsaka druga beseda P***a, jebem mu.., k***c ipd.. Skušala bi jo vzgojit tako, da v pričo mene in svojih bližnjih taega 'besedoslovja' ne bi uporabljala, ker je grdo! Mlada dama s takimi izrazi izgubi vse svoje čare.
Tretjič: dialog. Tudi meni bi bilo pomembno, da bi se s hčero dobro razumeli, da bi mi povedala svoje težave, katere bi skupaj predebatirali. Predvsem bi rada vidla, da mi ne bi lagala in tajila, kje je. Da mi pove, kdaj misli prit domov, kam gre in s kom gre. Naj gre, samo naj se drži dogovora..
Četrtič: domača opravila. Hčerka mora kakšno stvar naredit tudi doma - v gospodinjstvu. Da mi občasno pomaga pri pospravljanju, kuhanju ipd.. Da se že kot mlada punca navadi na nek red in da si zna kaj skuhat, kadar ji ne bi mogel kdo drug.
Petič: odnos do sočloveka. Skušala bi jo vzgojit tako, da ima neko kulturo pri komunikaciji z drugimi ljudmi.
Šestič: samostojnost. Sicer bi ji pomagala pri vseh stvareh, katere bi jo mučile, vendar pa je treba kakšen korak ali pogovor s kom opravit tudi sam. Poklicat kam, se kje kaj pozanimat, it sama do zdravnika, do profesorja.., skratka urejat svoje zadeve samostojno, še vedno z mojo vednostjo, da vem, ali bi bila moja pomoč potrebna.
Sedmič: kvaliteta življenja. Važno je tudi to, da se večkrat s celo družino kam odpraviš (izlet, skupni dopust, potovanje, sprehod..), saj se mi zdi pomembno, da zna najstnik uživat tudi v takih stvareh (druženje v naravi, želja po odkrivanju, druženje s svojim domačimi..). Da ceni družinske vrednote, da so odnosi trdnejši. Seveda bi hčeri z veseljem plačala kakšen dopust ali potovanje z njenimi prijatelji.
Osmič: prehrana. Tudi hrana je pomembna za razvoj in nadaljni odnos do nje. Če večinoma jemo pogreto in hitro pripravljeno hrano, potem najstnik tudi sam večkrat poseže po tem. Važno je, da je v obroke vključeno veliko sadja in zelenjave in da so oborki raznoliki. Da od kruha ni doma samo bel kruh, ampak tudi kakšen polnozrnat. Da se ne kuha samo panirane zrezke in pomfri, ampak namesto tega npr. zrezek v omakci in zraven riž. Da se ob večini kosil je tudi solata ob nedeljah pa domača goveja juhica..
Devetič: hobiji. Moja hči bo že kot majhna deklica hodila na neko 'dejavnost', ki jo bo veselila. Ali bo to šport, ali glasbena šola, mogoče ples.., karkoli, samo da bo dodatno aktivna/kreativna. To pripomore tudi k boljšemu občutku za razporeditev obveznosti (učenje, druženje z vrstniki, hobi, šola..). Pomembno je tudi zato, da otrok dobiva dodatne sposobnosti, ki mu lahko prinesejo nadaljnje uspehe, če bi tako želel (da se profesionalno ukvarja z nečim).
To se mi zdi najbolj pomembno pri vgoji otroka/hčere.

[@smrketka@]

z zgornjim postom se popolnoma strinjam sploh s prvo polovico. kakšne hodijo nekatere v šolo, kako se obnašajo predvsem pa preklinjajo je prav grozno za moje pojme. jst svoje hčerke nikoli in nikdar ne bi pustila tako v šolo, predvsem bi jo pa naučila da ne preklinja. kakor koli, pri ženskah za moje pojme to res ne zgleda lepo.

ampk zdaj je lahko govorit kaj vse bomo naredile, po naših mnenjih sodeč bomo odlične mame, ampk v praksi so pa stvari velikokrat drugačne. tud jst mam velik planov kako bo, kakšna bom poskušala bit, pa se precej bojim da bom veliko vzorcev pobrala od moje mami, tud take ki jih nikakor nočem.

lepo je da mamo začrtane jasne cilje in želje, ampk žal jih velikokrat ne moreš v polnosti izpolnit

[pikica85]

Jaz sem imela zelo trdo - špartansko vzgojo. Pogosto sem bila za kazen lačna, enkrat tudi pretepena do nezavesti. To se mojim otrokom ne bo nikoli dogajalo, dokler bom živa. Tipa, ki mi muči otroka ubijem.

[metuljčica*]

^pikica85, ti to resno??!

[leoncinha]

Ja nasilje res NIKAKOR ne bo del moje vzgoje otrok!!
Jst sicer nimam staršev, ki bi jim loh zaupala VSE, sta pa dost normalna, no.
Mislim da nikol nisem bla prikrajšana za nič, mogoče sta bla mal preveč zaščitniška.

Če bi mela hčer, bi definitvno skušala z njo vzpostavit bolj odprt odnos. V najstnških letih prepovedi nimajo ravno nekega smisla. Itak najstniki delajo kar si sami zapičjo v glavo. Rajši vidim da mi hčerka pove: mami, jst mam fanta pa ne vem a bi se dala z njim dol al ne, kot pa da ji nabijam z prepovedmi seksa al pa še hujš-da se z njo o tem sploh ne pogovarjam. Pogovor je v družini res pomemben, to se mi zdi bistveno no...

[softTouch]

strinjam se s SSarchy kako bi poskušala vzgajati svojo hčer.predvsem se mi zdi,da danes mlade punce-proti koncu oš,res hočejo zgledat in se obnašat kot dvajsetletnice in se pol maškarajo in vse skupaj smešno izpade.
kar se tiče mojih strašev...z mami sva se šele v zadnjih letih bolj zbližali.prej se nisva kaj preveč pogovarjali, sicer pa sem bla netežavna najstnica in sem šolo v redu furala,ven sem začela hodit šele na sredi gimnazije, faks mi je tud skoz v redu laufal,tko da z mano res ni mela problemov.rada bi,da bi se ob koncu oš in sš starša malo več z mano pogovarjala o izbiri šole/faksa,ker sm bla v gimnaziji precej izgubljena in s kr en faks izbrala,za kar mi je sedaj žal.sej to je moja napaka,ampak vseeno. pa v gimnaziji me je ful motilo,da mi mami ni nikoli neke določene žepnine dala,ampak sem pol tisti denar za malco šparala,da sem lahko šla ven.fehtala je res nikol nisem,ampak kasneje mi je začenjala dajati več denarja. drugače mi starša nikoli nista postavljala omejitev,ampak sem bla zadosti odgovorna,da tega nisem izkoriščala. all in all sta kul starša