Kaj se dogaja z mano

[Zvoncica]

^^ očitno ti res manjka volje in prehitro obupaš.

Če si zapolniš čas, RES pomaga. Več stvari, kot boš počela, več volje boš imela za življenje na splošno.

enkrat začneš, pol pa zalaufa. Tko nekako kot snežena kepa, če jo spustiš po hribu

[browneyes]

jaz ti pa predlagam da se vdajaš depresiji dokler te pač sama ne mine.

čepi doma, dokler se pač en dan ne boš zbudila in dobila volje za spet aktivno živet.

dokler ta faza sama od sebe ne mine, je brezveze se v karkoli silit.

[paenatm]

Recimo da to ni napreden sarkazem.


Če bi blo to en teden že...ma ne če se vleče. Je vedno hujše, verjemi, vsi najprej to probamo (po mojih izkušnjah). Po liniji najmanjšega upora- vedno.

[emanuela]

^^pasivnost te lahko pahne samo še v večjo depresijo (od tu ponavadi ljudem ideje o samomoru itd, ko vedno bolj padajo v ta začaran krog, ko se vdajo v to, kar se dogaja).
Premalo se zavedamo, da lahko sami takoj nekaj spremenimo (navsezadnje lahko skoraj vsak od nas zdaj takoj obuje superge in gre na sprehod, če ne drugega vsaj kratek).
Želja po spremembi je samo začetek, za vse ostalo pa mora vsak sam zmigati rit, noben terapevt te ne bo držal za roko, ampak ti bo samo pomagal in te poslušal pri korakih do tja, kamor moraš priti sam.
Samo prepustiti se ne temu, vsaka sprememba je sprememba, četudi majhna.

[browneyes]

to ni noben sarkazem.

ne vem zakaj bi blo treba ljudi takoj k psihoterapevtu pošiljat kot da so prfuknjeni.
pa tudi samomorilskih nagnjen nimajo kar vsi.

avtorica, ti si daleč od depresije, če lahko tle gor po forumu skozi pišeš.

drugače pa, predelaj stvari v glavi. ne vem zakaj bi se silila v neke dejavnosti. stvari je treba predelati v glavi, jih popredalčkati, zaključiti, biti v depresiji, in potem prej ali slej začneš pogrešat življenje in začneš nekje znova.

k psihoterapevtu pejt edino če je že pol familije naredilo samomor.

[rokerca]

Psihoterapevt ni za zmešane, niti nujno da za depresivne, nagnjene k samomoru - on/a ti samo pomaga na pravo pot. Pomaga ti popredalčkati, če že tako hočeš. Lahko greš tja enkrat, trikrat ali pa desetkrat. Je predvsem v obliki pogovora, ni nobenih zdravil ali česar takega.

[paenatm]

Saj nevem če sem v depresiji, v opisu sem napisala "rahli", ti občutki oz bolj ne-občutki so se mi sedaj prvič pojavili in nevem kaj so, ne kdaj bodo odšli in kaj bi bilo najbolšje narediti. Drugače mi pa ta forum pomaga, če ne drugo da ravno "popredalčkam" stvari.

Morda imaš prav, morda ne; na stvar lahko gledaš z različnih zornih kotov, še sama nevem kateri je bolj prav kot drugi.
Samo nočem pustiti stvar kot je, da se sama reši... Do zdaj me je ignoriranje pripeljalo samo do večjih težav.

Za psihoterapevta pa...pač če bi šla, bi šla zato da se malo pogovorim in to, ne da bi me filali s tabletami

[emanuela]

Da še enkrat dokončno razjasnimo:
-psihiater: diagnostika in zdravljenje duševnih bolezni (fobije, shizofrenija, depresija,...), zdravljenje poteka v obliki pogovora in z zdravili, če je to potrebno.
-psiholog: ta za zdravljenje oz rešitev problemov ne uporablja zdravil, ampak druge tehnike-pogovor, vprašalnike itd, v primeru, da meni, da je potrebno zdravljenje z zdravili, te napoti k psihiatru.

Razlika je tudi v šolanju: psihiater se je šolal na medicinski in se je specializiral iz psihiatrije, psiholog pa je končal filozofsko.
In ne, niti približno ne rabiš biti nor da obiščeš psihologa, to pomeni samo kvečjemu to, da si nekaj dobrega storil za svoje duševno zdravje, če ne moreš sam iz težav.

[sirova štručka]

...

[*Abby**]

Jaz ne morem verjet, da živim v tako skrajno zaplankani, zafrustrirani, predsodkov polni družbi.

K psihologu/psihoterapevtu greš lahko tudi, če si denimo želiš naučit kakšne tehnike sproščanja, če želiš poklicno usmerjanje, že se bi rad naučil, kako se pred javnimi nastopi znebit treme ipd. Sem seveda sodi tudi to, da ti pomaga rešit težave, ki jih sam nisi sposoben.

Če avtorica teme piše, da sama ne zmore, se njene težave poglabljajo, da se zateka v prenažiranje in alkohol ... potem je zrela za psihologa. Imbecilno poimenovanje ljudi, ki ne zmorejo sami rešiti svojih psihičnih težav za "lene" in izogibanje psihologom kot strokovnjakom, ki nam lahko pomagajo k boljšemu razumevanje samega sebe in podobno sranje nas vodi k temu, da imamo eno najvišjih stopenj samomorov v Evropi. Ker slovenceljni se rajši zagugate, kot da bi priznali, da imate težave.

Ampak po želji: seveda je bolje počakat in namesto pogovora in dela na sebi izbrat samomor, samopoškodbena dejanja ali pa totalno zajebano paranojo/preganjavico/anksioznost/hudo depresijo/shizofrenijo in posledično krsto ali filanje s tabletami na zaprtem oddelku.

Mater me to razkuri. Pa ne, depresija ne gre stran sama od sebe, ampak se slabša in slabša dokler se ne ubiješ ali zblazniš.

Takole, se opravičujem za oster ton. Se javljam od učenja Otroške igre in risbe. Psihologija.

[sirova štručka]

...

[paenatm]

Saj priznam da sem lena in da bi blo dobro delat za faks itd., sam saj neveš celotnega ozadja in ti ga niti nebom razlagala; spet ni vse tako preprosto.

In nisem si samodiagnosticirala depresije, če pogledaš nazaj sem še sama rekla da sem morda samo preveč razvajena.

Rabim samo nasvete in ne tle neki da sem samo lena in iščem pozornost in nevemkaj, če bi blo tako bi šla raje na temo od kozmetike promovirat moj novi recept proti glivicam.

[Zvoncica]

Sej smo ti že včeraj povedali, kaj mislimo...a si do danes sploh kaj od tega naredila??

Začni se ukvarjati s športom. Začni se ne vem, učiti novega jezika - sej maš vse na netu. Poglej za prostoovljna dela, če se ne želiš vezati za fiksen delovni čas. Pa ziher imaš kakšno frendico, k tut nima kej delat. Pa zbrci se za knjige.

Pa če nimaš motivacije in volje, si skuhi eno ibr močno kavo

[paenatm]

Ja par stvari mi je uspelo, šla sem ven (včeraj in danes tudi) se malo športat, za faks sem si par stvari napravila, sicer je bla koncentracija na 0, recimo da bo danes boljše.
Vaši nasveti so mi pomagali.

Zdaj sem hotela samo razložiti, da ni lenoba vse kriva, je razlika med "neda se mi" in unim občutkom da niti nima smisla.

Drugače pa hvala vsem za mnenja, danes se že malo boljše počutim, se bom že spravila v roke

[*Abby**]

Bistveno je, kako dolgo to traja. Če več kot 14 dni, potem pojdi k psihoterapevtu, če manj, se poskušaj čim več gibat, jej več sadja in zelenjave, pij veliko vode, pogooglaj dihalne vaje in jih izvajaj vsako jutro in vsak večer, zapisuj si vsak dan, redno svoja občutja in jih poskušaj analizirati.
Primer: Danes se mi ni dalo učiti. Zakaj? Imela sem občutek, da nima smisla. Zakaj? Cilj je, da prideš do vzroka, zakaj se tako počutiš in ga poskusiš razgradit do te mere, da se boš glede tega okej počutila. Če je denimo v ozadju to, (si izmišljujem, samo za primer) da se počutiš slabo, ker te je fant prevaral in imaš poleg tega še občutek krivde, ker si to zatem storila še ti, potem se moraš tega nekako očistit. Samo sama lahko prideš do tega, kako to naredit, dobro je, da se naučiš razpoznavat, kaj je tvoja krivda in kaj tuja krivda, zakaj je nekdo ravnal kot je in zakaj si ti ravnala kot si, čeravno je to težko počet popolnoma sam, ker si do sebe VEDNO pristranski.

Skratka: Poskušaj živeti čim bolj zdravo, opusti vsaj alkohol, če cigaretov za zdaj ne moreš, nauči se dihalnih vaj in si zapisuj in analiziraj svoja občutja. To lahko narediš sama, ampak jaz menim, da je zelo težko verjetno, da boš takšno stisko predelala brez pomoči, hkrati pa sploh ne razumem, zakaj bi čakala.

Do psihoterapevtov, ki imajo privatno prakso se da pridet tudi v zelo kratkem času, je pa res, da to stane cca. 50 evrov na uro, do psihologa na koncesijo se da prit nekje v 2 mesecih.