Kaj se dogaja z mano

[LostBoy]

Že, če bo pričela delat za faks, ne bo imela viška časa za neumnosti. Poleg tega bodo prišli tudi pozitivni rezultati in dodatna motivacija.

Hehe, na žalost ni tako preprosto vse skupaj.
Sem v podobni situaciji in ravno 14 dni nazaj ko sva končala bi se moral največ učit. Kaj se je zgodilo? Večino časa sem preležal v postelji, premleval celotno zvezo in se smilil samemu sebi. Dobro, šel sem tekat enkrat na dan toliko, da je bilo malo razvedrila ampak dejansko sem celi čas mislil na njo oziroma najino zvezo.
Učenje? Jok brate. Ko imaš nekaj za piflat še mogoče gre, ker si pač vzameš čas in bereš dokler lahko, moji predmeti so pa hoteli od mene logično razmišljanje, ki že tako včasih ni kaj prida, potem še pa tole breme name pritiskalo in se ni lepo končalo. Sploh ko rešuješ kolokvij je problem. Že tako je pritisk ko ti zmanjkuje časa in veš, da moraš rešit nekaj, drugače te čaka izpit ampak potem se ti še bivšja začne plest po glavi...

[sirova štručka]

...

[*Abby**]

sirova štručka, ljudje, ki so v depresiji (pa ne pravim, da je LostBoy nujno depresiven, za avtorico teme sem skoraj povsem prepričana), ne zmorejo sprejemat izzivov, se izzivov bojijo, jim je zanje malo mar, ker se počutijo, kot da ves svet ni nič vreden. Če je nekdo resnično depresiven, se ni zmožen učit ali delat, podobno kot invalid ne more preteči maratona. Podobno stanje se lahko pojavi tudi po razdoru partnerske zveze, ob smrti bližnjega in podobnih travmatičnih izkušnjah.

[dot]

^^ To je res, ja... tudi tisto, ko je štručka rekla, da uporabnica itak vse ve, kaj mora storit in da naj se pač zmiga, je pri depresiji značilno, da ne deluje... lahko si vsak dan znova rečeš, da zdaj se boš pa v roke vzel in vse zrihtal, samo skoncentrirat se moraš, pa ne uspe, kvečjemu v krogu se vrtiš Za konkretno uporabnico sicer ne vemo, mogoče je pač res samo brezvoljna zaradi težav glede zveze in ostalega, samo pri tapravi depresiji pa tisti zgornji nasvet ne bo pomagal

[s0nckic4]

se strinjam s sirovo. prehitro in prelahko si dajemo neke depresija nazive. se mi zdi, da vsakega tu in tam zgrabi malodušje, je malce len in brezvoljen. lahko jamraš in tečnariš vsem okrog kaki si bogi.. lahko se pa v roke vzameš pa se spraviš v red. depresija je pa težja in resna zadeva. ne označujem avtorice kot depresivne ali nedepresivne, ker nisem strokovnjakinja za to. ni pa, kot je že sirova rekla, vsak lenuh potreben terapevta.

[sirova štručka]

...

[paenatm]

Iz ene skrajnosti v drugo...

ne sej ima vsak svoje mnenje. In na vsako zadevo se lahko itak gleda na 34283 načinov.

[*Abby**]

Jaz sem povedala svoje mnenje glede na simptome, ki jih je opisala paenatm. Njeni simptomi popolnoma pašejo v stanje depresije, hkrati pa kažejo še na možnost razvoja motnje kompulzivnega prenajedanja in alkoholizem.

Če se splača te zadeve razvit ali ne in kam lahko vse to vodi, seveda ni moja stvar in iskreno rečeno mi je vseeno, če gre avtorica te teme k psihologu ali ne, če naredi kaj na sebi ali ne in kako bi ostali forumaši poimenovali stanje, ki ga je opisala.

Sem pa podala tudi nekaj zelo konkretnih nasvetov, kako si lahko avtorica pomaga sama. Kot vidim na to ni nobenega odziva.

Vsak po svoje, posledic jaz ne bom nosila, da bi me naj skrbelo.

[paenatm]

Da bo prišlo do take faze jaz nebom dopustila. Že to, kar je sedaj, me moti.

Za nasvete pa sem itak hvaležna, za mnenja tudi. Vsak lahko nizko pade, precej nizko.

Pogovor pa itak rabim...težko je najti pravo prijateljico oz prijatelja ki ti prisluhne in ti skuša pomagati. Tako da, če bi obiskala psihologa, bi ravno zaradi tega. Zdaj če si po mnenju nekaterih tega ne zaslužim, ker sem preprosto lena...se mi ne zdi fer, samo OK, vsakemu svoje.

Rada bi sam normalen lajf, z normalno družbo, normalno kariero, nič zahtevnega. Pa da bi bil vsaj vsak 3 dan malo bolj zanimiv.

[*Abby**]

Ne boš dopustila? In za to, kar se ti dogaja zdaj, si se odločila sama. Anede ... tako, zavestno. Ne me hecat.

Če hočeš psihologa, potem pojdi do njega. Kaj te briga, kaj si kdo misli? In če nočeš psihologa, potem pač ne pojdi do njega. Kaj te briga, kaj si kdo misli?

Kar se tiče "normalne" družbe in "normalne" kariere in "zanimivega vsakega tretjega dne" pa takole: za to si sama odgovorna. Najprej opredeli, kaj pomeni zate normalno, potem pa delaj na tem. Če zmoreš sama, potem sama, če rabiš pomoč, si jo poišči.

Sicer pa: vaje za sproščanje, dihalne vaje, samoanaliziranje.

[DiNozzo]

Živjo Pa Ena Tm...a mi lahko, prosim, tole pojasniš:

...varanje z njegove strani...moje "varanje"...vglavnem imava čiste račune

Nimam pojma kako zaribano je lahko tako razmerje, ter kakšen karakter si, da se zgodi kaj takega. A si ti malo emo?

Oseba se zateka v alkohol, se vede promiskuitetno, s čemer želi svojemu fantu vrniti milo za drago, pri čemer je v ozadju seveda to, da bi si zlizala rane

Abby, dobro si poudarila tale catch-22.
Torej, paenatm, kako imaš lahko čiste račune, če varaš (razlog ni pomemben) in si s tem tudi ti na istem nivoju, kot on? Se ti ne zdi bolje imeti višje standarde? A ne vidiš da tebi ta samodestruktivizem sploh ni všeč, pa še tip bo odšel, ti boš pa sama ostala s tem emocionalnim sidrom.

[slovenc79]

paenatm telovadit začni. ti zelo toplo priporočam. in ne samo zarad postave. s telovadbo se bolje počutiš, navadiš se reda, z zdravo prehrano je lažje, zdravje je boljše, počutiš se bolje, spiš bolje.. vse je bolje

varanje ne more bit ponesreči, tako da to ni napaka. alko, čike pusti pri miru. raje denar porabi za kaj drugega.

tega fanta pusti in ostani neki časa sama da prideš v red, potem pa fanta išči. telovadit začni, pa nič ne razmišljaj ali dvomi da bo kaj iz tega. samo telovadi, spremembe bojo;) sam mal vztrajnosti in zaupanja moraš imet.

[paenatm]

Abby...nisem se zavestno odločila, vendar sem s tem ko nisem naredila nič, nekaj naredila...to da ni šlo na boljše ampak na slabše. Tako da ja, za to kar se dogaja z mano sem sama odgovorna (za to kar se mi dogaja pa delno). Če hočeš pa lahko ta vic tudi spraviš med "ta dobre".

Dinozzo...zadeva je veliko bolj komplicirana. Sprva je bilo varanje z njegove strani in ni bilo vse tako enostavno, torej- ne ljubi se mi vse opisovat, samo lahko povem da ni bilo nalašč, pač kot ni bilo z nekim namenom prizadeti mene oz kakorkoli, niti nevem kako bi opisala da nebi zvenela naivna.
In ne nisem emo, niti ne pretirano romantičen človek.
In glede čistih računov...to sem napisala v smislu da sva si vse priznala in da ni prikrivanja in laganja. Ne pa da sem mu vračala z mojim varanjem. In v mojem primeru je bilo čisto drugače, ker ni bilo več resno razmerje in je bilo spontano oz. zaradi moje zmedene glave. Za kar mi je sicer žal, ampak iz vsega se nekaj naučimo.

Drugače se pa veliko boljše počutim, na faksu so že boljši rezultati, hodim ven, se skušam razumeti....vglavnem fajn , čeprav vem da bom morala še delati na temu. Napredek pa je, in to me drži pokonci

[paenatm]

Drugače pa vem da sem precej zajebala...

[rokerca]

Bolje, da zdaj daš skoz to krizo in se najdeš, kot pa da se ti to vleče več let, kot se rado zgodi, če stvari ne prideš do dna. Zato sem ti priporočala psihoterapijo, če slučajno ne boš zmogla sama - je samo predlog.