jaz bi nekaj vec, on pa...

[s0nckic4]

abby, se ne strinjam z zadnjim odstavkom. partner in družina pač niso sanje vsake ženske. in nič ni narobe, če si pri teh letih samski s psom tudi če si si partnerja in družino vedno želel. tudi pri 38 je možno spoznat človeka s katerim se bo preživel lajf in si ustvariti družino. dajmo ne bit več srednjeveški.

mala_mavrica: ti meni deluješ tako zelo obupana. želiš si ljubezni in pozornosti, zato pa tud načrtno ne opaziš vseh rdečih zastavic s katerimi ti model maha. ni on edini tip s katerim bi se lahko ujela (če bi bil on zainteresiran), ti pa si se privezala nanj miselno in čustveno in ga poveličuješ in kuješ v oblake kako je on oh in sploh. za srečno razmerje je žal tudi tajming pomemben.

[mala_mavrica]

Se strinjam o pomembnosti tajminga, vendarle pa je različnih ljubezenskih zgodb nešteto. Priznam, da je on po moji pretekli zvezi kot sonce, saj sploh nisem vedela, da te lahko nekdo spoštuje, resnično ceni, da je on tisti, ki ohranja stik in da se ne trudiš za nekoga samo ti, povrh pa se resnično ujameva kot prijatelja in kemija nama deluje odlično. Zopet se poslužujem reka, da upanje umira zadnje in resnično verjamem, v to, da če si nekaj iz srca iskreno in dovolj močno želiš, se zgodi, kajti to zadnje čase poslušam z vseh strani. Življenje je nepredvidljivo.

[*Abby**]

^^ Oh, seveda, s0nckic4, s tem se popolnoma strinjam. Ampak dejstvo je, da ona ni ena teh, ki jih ti omenjaš, ki jim dejansko ustreza samsko življenje, ki jim največ pomeni kariera ali pa imajo enostavno najboljši odnos sami s seboj. Seveda, to je super, tega nikakor(!) ne obsojam, verjamem tudi, da se ljudje lahko najdejo pri 38. ali kasneje, zakaj pa ne?

Problem je v tem, da ta punca (mala mavrica) ni takšen primer. Ona si želi resne zveze, otroka, človeka, ki jo bo ljubil in bo ona ljubila njega. In ta tip ji tega ne želi dati/ne more dati/nima namena dati. Problem ni v tem, da bo samska, problem je, da bo samska, pa tega ne želi, predvsem pa to, da bo še bolj prizadeta s tem načinom mišljenja (vero v junaka, ki to povsem(!) očitno ni), kakor že zdaj je. In očitno je, kot sama pišeš, ker so njena dejanja tista, ki kažejo na nikakršno samopodobo, nezaupanje, naivnost in celo neke vrste obsesivno vedenje.

Da ne bo kakšnih nesporazumov: moja trenutna zveza se je začela tako, da on ni bil povsem prepričan, kaj želi od naju/če naju vidi v prihodnosti skupaj ... ampak je bil 1. mlajši od tega tipa od male mavrice, 2. pa je ves ta čas, ko ''ni bil prepričan'' intenzivno vlagal v najin odnos, se trudil zame, bil neverjetno pozoren in romantičen - skratka: ravnal je tako, da se je jasno videlo, kaj mu pomenim, samo tisti ''umski preskok'' je prišel nekoliko kasneje in nekoliko kasneje je on meni izpovedal svoja resnična čustva. In ja: je bil zmeden, je povedal, da ni prepričan itd. in takrat me je to prizadelo (in še zdaj me boli na nekem nivoju, čeprav racionalno vem, da zato ni nobenega razloga), ampak dejstvo je, da je z dejanji kazal povsem drugo sliko, kar pomeni, da me je predstavil mami, prijateljem, da smo se družili tudi skupaj, da me je vodil na izlete, preživljal z mano ves prosti čas, bil nežen in pozoren - delovala sva kot par in edino, kar je ''manjkalo'' je bila njegova odločenost, da želi biti z menoj na dolgi rok (kar je nenazadnje povsem normalno v prvih mesecih) ... in zato sem ostala. Takšen odnos in take rdeče zastavice pa po mojem niso za spregledat.

[sonja89]

Znašla sem se v podobni situaciji kot moje predhodnice in vas prosim za nasvet. Stvar je taka: lani sem spoznala enega fanta, s katerim sva se takoj ujela in postala zelo dobra prijatelja. Najbolj sva se zbližala zaradi nesrečne ljubezni, saj imava oba za sabo eno dolgoletno zvezo (stara sva 25). Po dveh mesecih druženja, sva začela seksati, vse je bilo super, obnašala sva se kot par, hodila na izlete in vse je vodilo v to smer, da bova prej ali slej postala par. Bil mi je zelo všeč in hitro sem se začela zaljubljati, čeprav si tega sprva nisem priznala. Ves čas mi je dajal občutek, da čuti enako.

Potem sva se enkrat pogovarjala in je dejal, da je v kontaktu s še eno punco, ki mu je všeč, vendar z njo nima tega, kar z mano, pač da se z njo ni tako ujel kot z mano. Počutila sem se…slabo. Prizadelo me je, ker sem mislila, da sem edina. Tista punca je v zvezi že nekaj let, vendar sta kljub temu s tem »mojim« redno v stikih na FB. On mi je sicer zatrdil, da se nič ne dogaja, vendar… V začetku letošnjega poletja sem opazila, da se je začel malo drugače obnašati do mene. Manj sva se videvala (baje zaradi njegovih obveznosti), začel mi je govoriti, da je zmeden in da z mano ne čuti tega, da bi bil moj fant. Hkrati je bil pa vedno pozoren in se je enako obnašal do mene kot prej, vsak dan sva se slišala, smsi so leteli kot po tekočem traku, govoril je, da me pogreša in ima rad. Začelo me je skrbeti, čudno sem se počutila in nisem vedela kaj naj pričakujem, začela sem tudi malo dvomit vanj. Ves čas pa me je nekako skrbelo, da je ravno tista punca kriva za to, pletlo se mi je po glavi marsikaj in se mi tudi danes.

Dober mesec nazaj sva šla ven in sem mu predstavila kolegico. Tisti večer me je pred njo (in ostalimi) objemal, poljubljal in pač vse je bilo super kot ponavadi. Kolegica mi je nato prišepnila, da sva skupaj videti odlično in da je videt, da je zelo zaljubljen vame. Sem si mislila: »Če drugi to opazijo, potem pa je že nekaj na tem«. Preden sva se tisti večer poslovila mi je namignil, da se morava pogovoriti. Na ta pogovor sem čakala en mesec, pa še to ker sem mu malo zatežila.

Rekel je, da je preveč zmeden, da ne ve kaj si želi, da sem super oseba in se ima zelo lepo z mano, vendar da zaenkrat ni to to zanj, da bi šel v zvezo in da je najbolje, da ustaviva vse, kar sva do zdaj imela, da ne bom še bolj prizadeta. Sem se strinjala, ker tudi jaz tako ne morem več, hočem zvezo! Zelo rada bi ga imela ob sebi kot prijatelja (brez dodatkov) vendar verjetno ne bo šlo. Sem mu rekla, da je najboljše prekinit vse stike pa mir. Nekaj časa bi bolelo, potem pa bi že verjetno šlo mimo. Rekel je, da noče tega, da bi mogoče prekinila samo za nekaj časa, pa potem vidiva kako in kaj, ampak, da bo spoštoval mojo željo. Ob slovesu sva oba jokala.

Kaj naj torej naredim? Se mi zdi, da karkoli bom naredila, bo napaka in bom trpela. Naj prekinem stike za nekaj časa in potem vidim kaj bo? Naj prekinem za vedno in grem naprej? Naj poskusim prijateljevat (in ohranjat upanje, da bo s časom nekaj več)?

[Dioniz]

Ne. Prekini in drži prekinitev vsaj en mesec, ali dokler se on ne oglasi. Čez čas bo začelo postajat tud lažje. Tačas probaj dobit kak zmenek s kakim tipom ali dvema (ali tremi) in enostavno začni živet življenje brez njega. V bistvu ne bom dolgovezil, poglej ta video: https://www.youtube.com/watch?v=bSs5qL85cSc

[Leonessa]

Meni se pa zdi nesmiselno postavljati neke časovne roke v obliki ultimata samemu sebi, ko pa je jasno kot beli dan, da se tip ne zna odločit. Če se ne more odločiti zdaj, kaj bo tako zelo drugače čez en mesec? Spet boš dobra za mesec dni, potem pa se bo spet čohal po glavi, da ne ve kaj želi. Če nekomu nisi všeč od samega začetka in si te ne želi že odkar te pozna, bo s časom samo še slabše. Moški, kakršnega si vse ženske želite ob sebi, mora biti v vas zaljubljen odkar vas pozna in vam to tudi pokazati, ne pa, da ne da nič od sebe, ve pa se zalimate na tega enega kot da je edini ali zadnji moški na tem planetu.

Če mu že od štarta ne bi bila všeč in bi ti to dal jasno vedeti, bi bil fant od fare, a on kar vztraja v druženju s tabo in to celo takem, da daje tebi in drugim vedeti, da sta par, nato pa ti vsakič reče, da je zmeden in ne ve kaj bi rad. Sorry, ampak to zame ni nič drugega kot totalno nespoštovanje. Tip se samo zajebava s tabo, toliko da ni sam, ker še ni našel prave. Ko bo spoznal tako, ki mu bo res všeč, bo na tebe pozabil hitreje kot utegneš reči keks. Sebi nameni malo več samospoštovanja in išči dalje, njemu pa nameni svobodo in ga odpikaj. Že to, da je bil ves čas dobivanja s tabo v kontaktu s še eno, je zame znak, da se mu j*be zate in nenehno pušča odprta še kakšna druga vrata. Ti si mu samo rezerva, ki si mu vedno na voljo, ker ve, kako zelo ti je on všeč in to pridno izkorišča.
To glede spoznavanja večih naenkrat mi nikoli ni bilo najbolj jasno. Kot prvo, če spoznavaš več ljudi naenkrat, kako boš vsakega od teh lahko dobro spoznal? Kot drugo ne moreš biti z mislimi ves čas pri enem in tako na zmenku z enim ugotavljaš, da si z mislimi drugje, kot tretje pa se mi zdi to kot neko hitenje, kot da bi se človeku iztekal čas in mora na hitro spoznati več ljudi in se potem odločiti za enega, da ne bo sam. Na koncu se zgodi to, kar se je temu ubogemu zmedenemu tipu; Ne more se odločit, ker se ni posvetil samo eni, pač pa dvema in je na koncu ostal sredi nenehnega primerjanja ene z drugo. Takšno spoznavanje oz. miselnost potem vodi vedno znova do želje po novi osebi, ker vedno končaš z mislimi, da je lahko tam zunaj kdo še boljši in lepši. Plitko in neumno, predvsem pa neverending story.

Daj ga na OFF in si najdi boljšega, do takrat pa uživaj samski stan in se ne sili v nekaj kar nima prihodnosti. Na silo ljubezni ne morete biti deležne, dajte si to dopovedat punce. Tudi če bi se to dalo - kaj je potem sploh poanta ljubezni, če ni obojestranska?

[lola1]

drage moje predhodnice, ki imate težave s fanti. Moram vas razočarati in vam povedati, da vas ti fantje NE vidijo kot potencialne punce. Žalostno ampak resnično. Tudi jaz sem imela podoben primer, ko sva iz prijateljstva prešla v nekaj več in sem upala, da bova par, ampak on ni bil pripravljen na to. Čeprav mi je govoril, da mu preveč pomenim, da me ne bi slišal kak dan ali pa se ne bi videla, je kasneje hitro pokazal drugače. Poleg tega, da sva vedno hodila ven zvečer, da me po več kot 3 letih ni pripeljal domov, če ni bil sam, da je vedno bilo vse po njegovo, itd. Sem ugotovila, da to nikamor ne pelje, in ker en večer nisem hotela ven, ko je on hotel, se je svadil. Običajno sem mu potem vedno pisala, po tem primeru pa sem se odločila da ne bom. Naj on piše, če mu že toliko pomenim..No in ko mi po več kot 2 tednih nič ne piše, veš da ni to tisto kar je on govoril..Seveda je težko, samo raje sem sama kot pa sem nekaj nedoločenega z nekom, ki neve kaj bi in zapravljam svoje življenje za nekoga ki me ni vreden.
Isto bi morale storiti ve.
LP

[marija.povse]

Lola, prav si povedala, dobro zate, da si tako pogumna!

[lola1]

LP[/quote]

drage moje predhodnice, ki imate težave s fanti. Moram vas razočarati in vam povedati, da vas ti fantje NE vidijo kot potencialne punce. Žalostno ampak resnično. Tudi jaz sem imela podoben primer, ko sva iz prijateljstva prešla v nekaj več in sem upala, da bova par, ampak on ni bil pripravljen na to. Čeprav mi je govoril, da mu preveč pomenim, da me ne bi slišal kak dan ali pa se ne bi videla, je kasneje hitro pokazal drugače. Poleg tega, da sva vedno hodila ven zvečer, da me po več kot 3 letih ni pripeljal domov, če ni bil sam, da je vedno bilo vse po njegovo, itd. Sem ugotovila, da to nikamor ne pelje, in ker en večer nisem hotela ven, ko je on hotel, se je svadil. Običajno sem mu potem vedno pisala, po tem primeru pa sem se odločila da ne bom. Naj on piše, če mu že toliko pomenim..No in ko mi po več kot 2 tednih nič ne piše, veš da ni to tisto kar je on govoril..Seveda je težko, samo raje sem sama kot pa sem nekaj nedoločenega z nekom, ki neve kaj bi in zapravljam svoje življenje za nekoga ki me ni vreden.
Isto bi morale storiti ve.
LP

in nadaljevanje moje zgodbe, ki je dobila zdaj končno epilog. On noče resne zveze, PAZI TO, ker sicer sem lepa pa lušna pa se z mano lahko o vsem pogovarja, ampak naj malo shujšam pa bo mogoče zveza. To je bil njegov sms..
ja res da nisem neka ki bi bila suha in imam 15kg res preveč, ampak jaz se v svoji koži vredu počutim. In zdaj mi gre nekdo ki se je več kot 3 leta imel za mojega prijatelja pa oh in sploh to povedat. Pa bi razumela če bi bil on mister lepotec, ali nekaj. Ni, vendar sem ga jaz kljub napakam imela rada.

Še dobro da nikoli do zdaj ni imel pripomb zaradi moje teže. Saj več ne vem, če sem bila slepa pa nora ves čas ali pa se je on ves čas pretvarjal..