Življenje v sestrini senci

[*pikapoka*]

..

[Ajča]

Povedat sproti kaj te moti, jasno in glasno, ter se pogovoriti.

Mogoče starša ne opazita, da delata razlike. Mogoče čutita, da ji morata zaradi problematičnosti posvečati več pozornosti. Tudi moja sestra mi je "zamerila", ker ni ven hodila, jaz pa sem, ampak ni pa videla tisti dve mučni uri, ko sem se pregovarjala, rahlala meje, se pogajala (skoraj vsakič, s časom manj). Če bi imela res veliko željo hoditi ven, bi lahko, ampak ni bila tako vstrajna kot jaz.

Postani samostojna, da ne boš iskala potrditev pri starših - daj si jo sama. Vem, da boli, vedno bo bolelo, ampak če se nočeta spremeniti, ti spremeni odnos do nju in do sebe.

[Tananda]

Mogoče se bo slišalo grdo, ampak če starša očitno delata razlike med otrokoma, ju ti ne boš nikoli spremenila. Prej se s tem sprijazniš in začneš gradit svoje življenje brez oziranja na tamalo in vse ne-fer zadeve, prej ti bo lažje.
Sem skoraj v isti situaciji, ko je mlajša sestra angel in jo obožujeta (predvsem oče), medtem ko sem jaz ponavadi razočaranje. Pa dosegam odlične uspehe skoraj pri vsem, česar se lotim, da o šolskem uspehu ne govorim, nikoli ni blo problemov z mano.
Tako da čimprej preboli, življenje pač ni fer. Samostojnost in odcepitev od familije, ki te onesrečuje, to bi ti svetovala.

[*pikapoka*]

...

[*pikapoka*]

...

[katy.]

Verjetno te starša jemljeta kot nekaj samoumnevnega in od tebe tudi ne pričakujeta težav, zato ti verjetno posvečata manj časa in pozornosti, kot mlajši sestrici. Z njo ravno zaradi tega, ker je pač malo bolj samosvoja in mogoče bolj 'zdivjana' kot ti poskušata ravnati v rokavicah, ker mislita da jo bo to spremenilo. To se mi nekako ne zdi prava pot, najbrž bi bilo bolje malo bolj strogo z njo, ampak ker sama nimam pojma kako je biti starš glede tega ne bom pametovala.
Tudi pri pohvalah je ona v prednsoti sklepam, ker se pač od nje manj pričakuje kot od tebe ki si nasplošno bolj pridna, boljši uspeh v šoli itd.
Ti sama najbolje veš kakšna si in če si na to ponosna se poskušaj otresti tega majcenega ljubusumja na sestro in razočaranost nad starši. Študiraš, mogoče se ti bo kmalu uspelo osamosvojit, če ne bo šlo drugače, ker te starši očitno ne razumejo, vsaj tako sklepam ker si napisala, da ste se že poskušali pogovorit, pa ni bilo rezulatatov.
Samo ne pusti, da ta odnos, ki ga prejemaš od staršev vpliva na vajin odnos s sestro. Konec koncev ona tukaj ni nič kriva Lahko pa se poskusiš pogovorit z njo, mogoče če bo kdaj z veseljem zavzela zate pri starših, če bo vedela kako se počutiš.

[*pikapoka*]

...

[Tananda]

ampak boli me to, da se morem včasih počitit kot zadnje drek na tem svetu..

Če mene vprašaš, je tole onesrečevanje tebe. Saj ne pravim, da družine ne maraš. Trdim samo, da njihovega obnašanja ne moreš spremeniti in da boš verjetna bolj srečna, ko se boste videli manj in boš na svojem. Vsaj zame to velja. Manj se vidimo, manj je konfliktov in redkeje dobim tisti "drekast" občutek.

[she-devil]

Strinjam se s katy. da tvojo mlajšo sestro bolj hvalita, ker se od nje pričakuje manj in mogoče menita, da jo bota na takšen način spodbudila da bo bolj pridna.

Glede na to da od njih ne dobiš neke pozornosti, podpore je zelo pomembno da najdeš to v sebi. Četudi te noben ne pohvali za kakšen tvoj dosežek si TI tista, ki veš da si dobro opravila in da si lahko ponosna nase. Poleg tega pa tvoja sestra verjetno nikoli ne bo dosegla takšne stopnje zrelosti, ker bo vedno ostala razvajenka in ji bo to kasneje oteževalo življenje.

Menim pa da te starša imata ravno toliko rada kot Ano, vendar to ne znata ravno pokazat.

[*SunFlower*]

Jaz sem bila v podobni situaciji, mlajša sestra je bila zelo problematična, ves čas hodila okrog po nekih žurih, v šoli je bila povprečna, medtem ko sem si jaz plačevala obleke in koncerte s štipendijo, je ona dobila od staršev vse, kar si je zamislila. Rada je tudi jemala moje stvari brez dovoljenja in če sem jo dobila, je reagirala tako, da se je začela na glas usajati in pritoževati, staršem pa se potem ni dalo ukvarjati z njo in so rekli, naj se sami zmeniva, tako da se stvari nikoli niso rešile.

Težave so se v vlki meri rešile, ko sem se odselila. Sicer starši njo še vedno bolj razvajajo, tudi zato, ker ona še vedno živi doma in tudi nima nobenih lastnih prihodkov, vendar pa se jaz veliko boljše počutim, ker se mi ni treba ukvarjati z vsem tem. Starši so me pa toliko bolj veseli, ko pridem kaj na obisk, in jim ni problema mi kupit kake stvari, ki jo potrebujem za stanovanje, ali pa kakega dražjega kosa obleke, tako da nimam več tistega občutka, da zame vedno zmanjka denarja, ker se vse da za mlajšo sestro. Zdaj, ko je pa doma samo še ona, so pa starši tudi ugotovili, da ni vedno vse res, kar ona pravi, pa da je tudi bolj neodgovorna, kot so prej mislili. Ker sem na svojem, me tudi ne omejujejo več, medtem ko sestri še vedno govorijo, kdaj sme in kdaj ne sme iti ven. Pač, je velik napredek od takrat, ko so nama obema pustili enako, čeprav je med nama kar nekaj let razlike.

[sirova štručka]

...

[*pikapoka*]

...

[*pikapoka*]

...

[punkie_]

mislim da je to kar pogost sindrom mlajših sester/bratov
staršem povej kar si povedala nam, potem pa se ne obremenjuj več in furaj dalje svoj lajf