Življenje

[Ferbc002]

Pozdravljeni vsi skupaj!

To kar bom napisal, bi rad delil z vami, če želite preberte ta moj »roman« in mi po svojih močeh pomagite, pa če ne drugače s pozitivno mislijo

Sem Jure, 21 let str ...(še mau pa bom 22 ). Trenutno sem na elektro faksu, zaključujem 3. letnik in se sprašujem kaj in kako naprej
Da začnem na začetku, moja starša, sta se ločila, ko sem imel 5 let, do svojega 10 leta sem bil malo pri očetu malo pri mami, po 10 letu je oče vložil tožbo za skrbništvo(polno grdih igric iz ene in druge strani) in po nekaj mesecih dobil skrbništvo zame in mojo starejšo sestro. Zamenjal sem 4 osnovne šole, živeti 2 življenja se prestavljati malo sem malo tja je naporno. S sestro sva bila nerazdružljiva, najbolša prijatelja do približno mojega 14 leta. Takrat enkrat je dobila fanta in logično je on prevzel marsikatero debato katero sem biu prej jst deležen. S sestro nisva mela več nekega dobrega odnosa, puberteta je naredila svoje in sva se odtujila.
Kot sem že omenil sem živel pri očetu(strog,načeln,ambiciozen), ko so se najini odnosi s sestro ohladili je začela tekmovati z mano v "pridnosti" oz. "priljubljenosti". Pospravljanje, kazanje zapiskov, pridnost v šoli(ona bila bolj pridna, jaz bolj nadarjen, ter len). Moj oče ima rad ljudi, ki ga podpirajo mu ne nasprotujejo in moja sestra je bila odličen "partner" zanga. Tako me je na veliko tožarla(trava,alkohol,cigareti) in nekak sem se z vsakim dnem bolj odtujevou od družine.
Poleg sestre, sem imel pri očetu še polbrata in polsestro, oba 7 let mlajša od mene in sestre. Nekako sem pristal v vlogi črne ovce. Enostavno sem se umikal, preživel use popoudneve, večere zuni, se vračal domou ko so spali ali se že prej izoliral v sobo.
Nekak ta solo, samosovoje življenje me je pripeljalo v stik z mami(naj povem, da si je vedno želela vzpostaviti stik z mano in sestro, ampak sva jo grdo zavračala, ker sva zaradi tega dobila očetovo "pohvalo" oz. odobravanje), preko mnogo telefonskih pogovorov sva z mami navezala stik in se začela tudi dobivati, po večih letih sem tudi videl svojega polbrata po mamini strani(pravtako 7 let mlajši).
Tudi pri mami, kjer sedaj živim(od 19 leta dalje[preselil se tudi že pri 17ih pa sem moral nazaj, saj še nisem bil polnoleten in je še veljala odločitev sodišča iz otroštva]) so plusi in minusi, še vedno se počutim nekako tujega. Doprispeva tudi to, ker vsi v meni vidijo očeta in ne bodo nikoli name gledali enako, kot če ne bi bil sin mojega očeta. Sam pa spoštujem očeta, v velikih pogledih mi je lahko rečem idol, z določenih stališč sem pa njegovo čisto nasprotje in nisem niti približno enak njemu.
Če potegnem črto želim povedati, da se počutim tujec v obeh delih svoje družine. Enostavno nikjer ne čutim neke pripadnosti, povezanosti, zato se želim čimpreje oditi. Ampak kam?
Možnosti:
nadaljevanje šolanja(magisterij)
oditi v vojsko(misija)
tujina
 iskanje zaposlitve v Sloveniji :
kaj drugega?
Magisterij ne pride v upoštev(mogoče kasneje izredno). V energetiki se ne vidm tako močno, da bi vpisal še magisterij(poleg tega je od mame partner zgubil službo in se nakako počutm še tok večji strošek). Elektro faks v osnovi delam zato, ker je zaposljivo in tudi relativno višja plača, kot enako rangirane izobrazbe iz ostalih smeri. Z dokončanjem diplome bom izpolnil plan B, toliko da nekaj imam kar je v prihodnosti zaposljivo tisti plan A je pa treba še sestavit.
Oditi v vojsko na misijo UN ali v okviru Slovenske vojske je plačano veliko bolje in je nekak z vidika financ idealn korak, pravtako idealn korak za eleganten izhod iz familije in po vrnitvi z nekaj kredita do svojega stanovanja.
Tujina? Ni toliko profitabilna kot vojska, saj moraš za življenje tam plačevati standard tak kot je tam(npr. London : 1sobno stanovanje 800funtov) Nemčije ne prebavim zaradi jezika …tujina me ne potegne toliko, ker sem zaveden slovenc, mi je v Sloveniji lepo in si tukaj želim živet.
iskanje zaposlitve v Sloveniji :
Za moje ambiciozne cilje(lastno stanovanje v Ljublani[območje LPP]) pa nekako tu ne vidim prihodnosti. Z izobrazbo, ki jo imam se lahko, ČE bom imel srečo zaposlim s 1.100€ neto plače. Kar je seveda za moje ambicije res premalo.
Tukaj bi lahko računal še na punco, ampak nekaj je ideal nekaj pa realnost. Star sem 21 let, mogoče rahlo preveč zagnan(ampak ne bom izgubljal leta), ker imam plane za življenje, vizijo in težko računam v svojih resnih planih na punco, saj enostavno ne poznam, niti ne vrjamem da jo bom spoznal v bližnji prihodnosti.
Imel sem resno zvezo, dobre 3 leta, dons lahko rečem da dobro punco, samo enostavno smo premladi, da bi zveza lahko napredovala kot se spodobi, po 3 letih je čs za nove korake, skupno vselitev ipd., ko pa zveza obstoji pa nekak začne use skupaj zamerat, zato sem tudi končal zvezo.
Sam se imam za dobrega fanta(zvest, iskren, pozoren, spoštljiv), v zvezi se trudim svojo punco osrečt, ni mi težko dati nekaj več, če vem da bom dobil nekaj več(vse zveze sem končal jaz in pri vsaki zvezi me je ženska še enkrat prosila, če bi bila skupaj). Sm pa načeln in zlo striktn v zvezah, včasih priznam preveč tečn …ampak enostavno ne popuščam, kar velja zame, velja zate in sam se vedno postavim v žensko vlogo in sm vedno previden da je ne prizadanem po nedolžnem, da mam pa ženske, k si pumpajo ego s facebook-om, slikcam v kopalkah, slinjenjem tipov, take pa pač nočm. Ker želim, da je ona moja in jst njen.
Konc koncou jst mam tut 6pack, lepo postavo pa si ne bildam ega s facebookom ali čemerkoldrugim. In tut ne rabm flirtat z drugimi ženskami prek chatov, če mam svojo punco k je kompletna …res pa je da sm zberčn
Če potegnem črto
________________________
Po eni strani nimam časa zapravlat časa z ženskami in upat na angela z neba, če mislim uresničit željo po stanovanju, po drugi strani pa mi stanovanje ne pomeni nič v primerjavi z žensko.
Ampak leta hitro minevajo… se v končni fazi res pozna tiste 3 leta posvečena vojski? S tem da prideš nazaj priskrbljen, medtem ko sovrstniki ravno faks končujejo…?
Največji problem je to, da se mora odločit sedaj, prav v vojsko grem pa lahko šele čez leto dni. Sam sebe dovolj dobro poznam, da v tem letu lahko spoznam punco, ki mi bo zmešala glavo in se bom odločil zaradi nje ostati v Sloveniji, bom potem čez leto, ko bova šla narazen vse skupaj obžaloval? …Kako se naj odločim in sprejmem odločitev, če je pogojena z morebitnimi čustvi v prihodnjem letu, žensko težko odbijem, če mi je všeč.

Življenje je samo ena šansa in nočm delat napak. Stari pravijo, pust srce, posluš možgane. K temu se nagibam in vedno bližje sem odločitvi za odhod v vojsko.
Še vedno si pa bolj kot use želim punco, ampak kako nej pr trezni glavi računam s tem, da me zdele ena za vogalom čaka …tok neumn, naivn pa nism …čeprau po drugi strani nikoli ne veš!
Se opravičujem za roman, nekak sm mogu to spisat, dat vn iz sebe, če je kdo prebrau mu čestitam …če bo pa še kdo kej odpisu, bom pa še toliko bolj vesel

LP
Jure

[Sarissima]

Ponavadi ne odgovarjam na take spise, ampak glede na to da imam trenutno več časa kot pameti naj bo (p.s.: glede na ta roman imaš očitno tudi ti preveč časa - mogoče sva pri istem delodajalcu? ).
Tako, pa gremo.
Moj nasvet glede na napisano je, da zmigaš rit in greš v vojsko. Doma očitno nisi srečen, študij te ne veseli, vezan (trenutno) nisi in nujno potrebuješ denar. Idealna kombinacija če mene vprašaš.
Ko prideš nazaj, boš imel par cekinov v žepu, nove življenjske izkušnje in (glede na to da se mi zdiš precej "outgoing") tudi kako poznanstvo več. Mogoče si res malo obupal nad ženskami, ampak verjemi mi, da se še najdejo fajn, luštne in nezasedene punce tudi v tej mali Sloveniji . Jaz mam bolj probleme z nefajn tipi .
Kakorkoli, ni za obupat, ziher se bo slej ko prej našla kaka deklina, ki te bo z veseljem pocartala

[..Evelyn..]

Uf jaz mam pa čisto obratno mnenje od Sarissime. . IMO(!) si preveč racionalen za svoja leta. Preveč si tudi ti "strog, načelen, ambiciozen" kot si opisal svojega očeta. In problem ni v tem, da si tak..ampak, da ne vidiš vmesne poti združevanja mladostniških norčij/ljubezni/izobraževanja/zaposlitve/ambicij za prihodnost. Zdi se kot da se vse preveč bojiš, da boš na koncu kaj obžaloval in zato zdaj v tem trenutku ne živiš.
Če grem po vrsti, mi je žal, da si tako odraščal, težke družinske razmere vedno pustijo nek pečat. Ampak nisi ne prvi ne zadnji, ne edini. Mislim, da se veliko otrok ločenih staršev, ko so starejši, vidi kot "črno ovco" družine (specifično mi takoj pade na pamet bližnji primer). Ampak iskreno, se mi mogoče ta tvoja zgodba iz ozadja ne zdi tok relevantna s tvojo pozicijo zdaj. Imaš popolnoma realne načrte kot precej ljudi v dvajsetih; torej it na svoje, dobit job etc. Tu nisi nič drugačen od drugih, s to razliko, da si ti več kot očitno zgolj v to zakopan, izpuščaš pa vse drugo. Velika napaka je zavreč razmerje zaradi vseh drugih okoliščin v življenju, razen razmerja samega. Ampak, če si bil sposoben zaključiti vse zveze prej, je jasno, da ti niso kaj dosti pomenile.
To, da si želiš čimprej oditi je nekaj kar te žene, ampak te žene prehitro. Jaz bi na tvojem mestu namesto pobega poskusila ubrati drug način, povezovanje s svojo družino, kako si postati z drugimi malo bližje. Vsekakor pa bi preden samo sebe označim za "outsiderja" in, da v družino ne spadam, imela dolg pogovor s svojo mamo in celotno družino. Nekaj je tvoj občutek, nekaj je realnost. V nobenem primeru pa se mi ne zdi OK, da greš v vojsko. Pa tu niso neka moja načelna nasprotovanja, ampak ti nočeš v vojsko iz pravih razlogov. Ne zato, ker bi si to resnično želel, ampak zato da pobegneš. Ravno to odločitev boš na koncu morda še najbolj obžaloval. "Pobegnil" ne boš nekam na Karibe, ampak v trdo delo. In veliko vprašanje je kako se boš po treh letih znašel v "realnosti", če boš imel enake želje in ambicije, če bo denar resnično šel za stanovanje in samostojnost ali pa kam drugam. Tri leta niso malo. Sam praviš, da si malo preveč zagnan, ampak da ne boš izgubljal let. Mislim, da jih ravno s tem svojim pre ambicioznim pogledom v prihodnost (in nikamor drugam, predstavljam si te kot konja, ki ima zasenčeno levo in desno stran) izgubljaš.
In tudi ta tvoj pogled:

Po eni strani nimam časa zapravlat časa z ženskami in upat na angela z neba, če mislim uresničit željo po stanovanju, po drugi strani pa mi stanovanje ne pomeni nič v primerjavi z žensko.

je napačen. Lahko imaš žensko, ki ne bo zapravljanje časa, temveč kvečjemu opora v doseganju želje po stanovanju (samostojnosti). Zakaj to dvoje izključuješ mi ni jasno. Ubistvu izključuješ vse napram tvoji želji po pobegu. To je tvoja napaka. In spet..

Življenje je samo ena šansa in nočm delat napak.

... že delaš napake. Tvoj način razmišljanja je napačen in je ena velika napaka, ki jo boš pa sprevidel šele čez desetletja.

Tvoj največji problem pa je pomojem to, da iščeš pobeg. Misliš, da boš s tem ko boš imel svojih par kvadratnih metrov pobegnil od občutka "črne ovce", od svoje družine..? To se ne bo zgodilo. Svoji preteklosti ne boš utekel, svoji družini prav tako ne, občutkom glede nepripadnosti prav tako ne. Samo "ne pripadal" boš nekje drugje. Edina rešitev je, da se temu statusu bodisi upreš ali pa se z njim "sprijazniš".

vso srečo.

[Ferbc002]

Sarrisima, hvala ti za lep pozitivn odgovor ...delodajalec(sem na študentski praksi) je državna ferma ...tko da vem kako je v takih fermah ...."Kakorkoli, ni za obupat, ziher se bo slej ko prej našla kaka deklina, ki te bo z veseljem pocartala " ...sladka si^^

Evelyn, delno imaš tudi ti prav. Ampak ne poznaš celotne zgodbe, družino imam tako gnilo, da rešvat ni več kaj. Niti si ne želim met družine ob seb, k stresajo samo negativo, naveličan sm tega da združujem v svojem življenju 2 nezdružljiva svetova.
Npr. zadnja zadeva. Pozabil sem čestitati svoji polsestri po očetovi strani za rojstni dan(novembra), oče je imel rojstn dan decembra. Njega sem klical, javil se ni, poslal sms vse najbolše itd. odpisal ni. Šli so na družinsko kosilo(oče,njegova žena, sestra, polsestra, polbrat) za rojstni dan, mene ni povabil nihče. Od zadnjega kontakta z očetom bo zdej pou leta. Kaj je kle za uztrajat? Je na men da kličm očeta, al bi moral on skrbet za stike s sinom, ne rečem more bit obojestransko, sam jst mam občutek kot da jaz težim. Ker sem doživel hladen tuš za rojstni dan, nisem pisal ne klical niti za novo leto, tudi oni meni ne. Je to res družina, za katero bi se sekeru?(pa teh problemov je preveč, da bi jih povedu 10%)
Vsi k me poznajo, mi pravjo teri jih use u k****. Pa bi jih z veseljem, sam steram fotra, zgubim še polbrata in polsestro(za kateredva sm biu nedavno izdajalc ker sm jih zapustu, zdej uprašanje kaj sm).

Enostavno se mi ne da več. Sm hvaležen, da sm dubu po očetu določene lastnosti, da sm organizeran, samostojn, načeln, po mami sm dubu neko toplino, prijaznost, nežnost(sam pri sebi vidim) in veseu sm za usak del svojga življenja da sm doživeu, preživeu, izkusu, ker to me je nakoncu izoblikoval takega kot sm(za ene slb, za ene dobr ).

Želim si zapreti poglavje družina in odpreti novo, lepše poglavje punca/žena. Ampak ta poglavje težko odprem, če nimam financ zato. Poleg tega pa sm res mld, 21 let, da mam žensko še kšn let mlajšo od sebe, pol je neresnost zagotovljena ...priznam so mi pa tut mlajše prej lušne^^ ...tko da tut če grem v vojsko in pridm s 24-25leti nazaj mi vlak še ne bo dopelu:)

Evelyn res pa je da nism mnenja: go with the flow, k mam vesla in ne vem zakaj jih neb uporabu, če razumš

Življenje ni praznik ampak delovn dan. Tega se držim K bom pa use meu poštiman, pol bom pa sam še svojo ženo pa otroke razvaju in mel popouno familijo

[..Evelyn..]

Spet pišeš kot da eno brez drugega ne gre.. pač lahko imaš oboje..in "flow" in vesla heh..in ta tok ti lahko tudi pripomore, ni nujno da greš proti toku.. no, očitno maš pač res kompleksno zgodbo z družino, ampak vseeno so druge poti (študenc, rental), ne vojska. To je pač moje osebno mnenje..pri tebi pa kaže, da si se praktično že odločil..Mene sam pač "skrbi", da je tud ta slika "v vojsko po dnar in nazaj v dobr lajf" mal iluzorna. V vsakem primeru, spet, good luck.

[Ferbc002]

In kakšen je moj flow? :S

Zdele sm odločn, sam k mi bo ena mau glavo zmešala, bom pa v kontra odločen ...pač če začnem delat častniško v vojski, pol druge ni. Ker v vojsko ne mislm it in bit v Sloveniji.
V 2 letih na misiji bi prinesel domov najmanj 50.000€, govorim o čistem profitu. Z enim kreditom da malce doštukam lahko pridem do stanovanja. Če gleda čisto z vidišča se splača/se ne splača se defenitivno splača, sploh k nism šole nikol kiksou, si loh to prvoščm.
Študentskega življenja se mi pa ne da. Že v sredni sem med zgodnjimi doživel marsikaj, na faksu paleto še izpopopounu in občutek mam, da če bom v Sloveniji prou velik ne bom zamudu ...res ne vidm prihodnosti ...ne vem kok ste pa vi2 stare, kakšne poteze sta vidve vlekle po faksu, ne vem enostavno moja generacija misl pit, kadit, delat fakse, pavzerat praktično do 30 leta.
Mnenja sm da če kot mld nardim neko razliko, si bom ceu življenje hvaležen
Moj ata je govoru: Čeb meu jst to pamet k'sm biu mld, jooo...
Mama odgovori: Sam pol tut mld neb nikol biu...
Ata obnemi: ...

[wasd]

Nisem mi dalo brat celega zidu teksta.

Delat nek faks, samo zato, ker je kao zaposljiv in te ne veseli je brezveze. Niti ni nujno, da bos kar tako dobil sluzbo po diplomi brez nekih konkretnih izkusenj (ter koncane 2. stopnje - magisterija). Glede tega se moras ze med faksom malo brigat.

Za v vojsko je tko-tko. Niti ni nujno, da bos sel na misijo, se posebno ne kot nek zelenec direktno iz osnovnega urjenja (ki traja dobre 3 mesece). In glede, da si del javnega sektorja, lahko pricakujes bolj mizerno placilo/odpuscanja/nezaposlovanje. Ce te ze mika, ti vsaj priporocam prostovoljno sluzenje, da vsaj vidis, ce ti zadeva lezi in ne rines vanjo na vrat na nos.

http://www.postanivojak.si/index.php?id=80

In iskat zensko, ce nimas pri sebi vsaj malo razcisceno, je brezveze, ker se ne bo dobro izslo.

Imo, dokoncaj faks (2. stopnjo) in vmes isci kaksno studenstko delo v smeri v kateri se izobrazujes, ce ti cas dopusca.

[Sarissima]

Zakaj točno bi moral delat faks če ga niti malo ne veseli? Razumem, da je postal nacionalni šport slovenske mladine čimdlje jest na bone in živet pri mami (trenutno tudi jaz tako delam!), ampak če si on tega ne želi jaz ne vidim razloga zakaj bi se v to silil.
Glede ženske, bi pa rekla, da ima boljše počiščeno kot marsikdo drugi. Ve kaj bi rad in se pač ne sprijazni s katerokoli.

[maniac]

ne, nima počiščeno, ker ima od doma preveč prtljage, ki ji hoče (kot je napisala že evelyn) zbežat s to vojsko. in misli, da ga čaka ena sama pravljica, ko se vrne, v resnici pa ne bo nič drugače, ker sebe vedno nosiš s seboj in če hočeš spremembe, moraš spremenit svoje vzorce, razrešit svoje travme, ne pa menjat okolja.

[alixx]

Jure to kar hočeš ti nardit je čisto bežanje, tko kot so že pred mano napisali. Zakaj se raje ne usedeš dol ali nardiš pač karkoli in dobro dobro razmisliš kaj hočeš doseči v življenju in kaj sploh želiš početi? Glej če te faks ne veseli in si tam samo zaradi tega, ker boš potem zaposljiv in dobil neko plačo. Zakaj se ne prepišeš na faks, ki te dejansko veseli ali pa če takega faksa ni in imaš kake drugačne ambicije ne delaš sproti kakih tečajev, neformalnih izobraževanj, bereš knjig o temi, ki te zanima (ali pa pač na internetu).
Najprej pa razčisti v glavi glede družine, če si jim pripravljen odpustit tako tako ravnanje s tabo, pozabiti in it naprej? Ker šele, ko boš to nardil in boš imel do njih nevtralen odnos, boš lahko karkoli nardil iz svojega življenja, če greš za tri leta v vojsko, ko boš prišel nazaj ne bo nič drugače in se boš vrnil nazaj v tisto, kar si bil prej. Mogoče bi tukaj res rabil ali res dobrega prijatelja ali pa punco za oporo.
In čeprav so ti všeč mlajše, sigurno najdeš kakšno punco, ki je leto ali dve mlajša od tebe in ti bo stala ob strani, ko boš te zadeve reševal. Lej ti zagotavljam, da je v Sloveniji veliko dobrih in samskih punc v tej starostni kategoriji.
Glede na opis deluješ tak kjut in kul tip, tko da punco dobit, ti ne bi smel bit problem.

sicer pa včasih je bolše poslušat srce in ne možganov (govorim iz izkušenj!)

[Ferbc002]

Faks delam zato,ker mi je to plan B. Rezervo je treba met. Sam sm zagnan, ambiciozen in v življenju bom delal nekaj sam, ker sem uspešen v veliko stvareh katerih se lotimin vrjamem da bom najbolj uspešen če bom delal sam, oz. nekaj zase(beri svoja ferma, kaj ne sprašujte, sm meu že idej od električnih rolk naprej , sam nimam financ zato:S).

Vojsko imam v familiji in vem v kaj se spuščam. Splaneram usako zadevo, sem oseba, ki ne govori na pamet in ne rabite skrbet, da za kerokol zadevo govorim na pamet, use ogledano, od plač doma, tujina, študensko življenje, vojska, vse zračunan .

"Lej ti zagotavljam, da je v Sloveniji veliko dobrih in samskih punc v tej starostni kategoriji." ... popolnoma vrjam da jih je velik. Neki jih celo poznam, ampak ni tiste moje med temi
Poleg tega pa dobra punca ni nujno žena, kot mlad vlagat čas in trud v zvezo(sploh po eni dolgoletni, dobri punci) se ti enostavno ne da, usaj meni se ne ...oz. bi se mi če bi jo poznou:)

Mal sem vrgel puško v koruzo na ljubezenskem področju, pa sam mau preveč negativc, sej vem. Sej pravm,lahko da mi katera zmeša glavo, samo ne bi bilo neumno narest nekaj pametnega(beri vojska) dokler mi ženska ne zmeša glave

Da pa razložim zadevo, kar se tiče družine. Meu sm dost problemov, dost trenutkov v življenju k se je blo treba upret povedat svoj mnenje, tako da soočenja mi ne predstavlajo problem(sam se imam za močno osebnost, po fotru ) tako da ne da bežim, samo enostavno bom pustu use skupi, ker ne vrjamem da lahko očetovski del družine sploh kdaj rešm, mogoče pa je potrebn čs, da oče preboli, da sm odšeu k mami.
Pri mami je super, razn kakšnih stvari, ki jih nerad slišim. Od mami partner je zgubu službo, naša socialna država mi ne da štipendije, pa čeprav redno delam šolo stalno. Čutm se strošk doma in če lahko mislm, da sm tut doužn mami prevzeti del bremena in poskrbet zase, saj če ne druzga mam tut polbrata tu, star 15 let in naj se ukvarjajo z njemu
Pozabu sm poudart, da mam super mami, res super mami Kle ste mi pa loh fouš

Pa še enkrat usm k ste dojel use skp k bežanje, ne bežim pred familijo, ker majo vsi drek na grbi samo jst ne. In men se ni problema usest, ampak smo se že miljonkrat, pa odnos ne napreduje in če že, bi se moral za ta odnos bl sekerat moj fotr k pa jst. Konc koncou jst sm otrok in on oče. In k bom jst enkrat oče, bom poskrbel, da bom meu z otroki vedno razčiščen in nikoli takega odnosa.

Sarissima, mislim pa da me ti edina razumeš

[..Evelyn..]

Če imaš pa odličen odnos z mamino družino je pa sploh čudno to tvoje "kolebanje". Ampak sej v resnici sploh ni kolebanje, si odločen že za vojsko in ostalo, sem si prišel po potrditev in to je vse.
Če ti bo lažje:
"yeaaa, pejd v vojsko, too, veš kaj hočeš, zakon".

[Ferbc002]

Nimam odličen odnos z mamino družino ampak samo z mami. Nekaj na pol prebereš in komentiraš, če nimaš kaj dodat ne rabš...
Za te cinične fore pa niti nimam komentarja.
""yeaaa, pejd v vojsko, too, veš kaj hočeš, zakon". "

Pršel sem samo delit svoje misli na forum in če nimaš ka dodati ne rabiš

Lep dan usm Hvala usm k ste odpisal, men je usen mau laži, čeprou vrjetn le trenutno, ampak vrjamm da mi bo ratal, ne glede na to kero pot zberm
čaubau*

[Ferbc002]

Da dodam še za faks. Elektro faks delam, ker je prihodnost(plaB). Zanima me pa velik stvari, npr. psihologija, fizika(učas tekmovou, meu tut priznanja in tko), zgodovina, politika(bi šou tudi v politiko tekom življenja), svoje podjetje itd.
...Uglavnm želj mam velik, sam mislm da si je najprej treba zagotovit preživetje preden zberam, kaj bi pa jst rajš delu

[Amazonka]

Ne it v vojsko in nehaj igrat žrtev. Ne išči napak v drugih (sestra, oče),poišči jih v sebi. Odnose pa poprav.

Se mi zdi, da igraš na uno vižo.....bom šel v tujino, potem bodo videli, kaj so imeli, jim bo žal, da sem odšel......ne bo se zgodilo.