iskanje novega doma

[Marcela123]

Pozdravljeni,

Stara sem 25 let, fant je malce starejši in skupaj sva že več kot 5 let. Imava se rada, se spoštujeva in načrtujeva skupno prihodnost. Do sedaj sva jo načrtovala, zdaj pa je prišel čas, ko jo imava name tudi uresničiti – za začetek najino skupno domovanje. Za zdaj še živiva vsak pri svoji družini, ampak ker že študirava tudi o otroku čez kakšni dve leti, morava prvo rešiti stanovanjski problem. Še prej je želja po moji prvi redno službi, za katero se trudim in si prizadevam že od lanskega leta, vendar še ni obrodilo sadov. Vztrajno iščem naprej. Poleg tega, pa bi rada tudi nasploh živela skupaj pod streho, spala v isti postelji, si kuhala zase…skratka živela najino življenje, jaz in on.
Problem je v tem, da moraš danes imeti ali veliko denarja da si kupiš stanovanje, ali najti poceni stanovanje, ali le-to že imeti. Midva nimava nič od tega. Imava pa možnost živeti pri fantu doma, v zgornjem nadstropju hiše, kjer zaenkrat živijo še oni. Tašča nama daje to možnost in že nekaj let izkazuje svojo željo, da bi si ustvarila midva dom na vrhu. Saj je ob takšnem možu, ki ga ima sama. In jo je strah. Tast je kategorija zase, težek človek, povrhu tudi malo duševno bolan. Predpisanih zdravil ne jemlje, ker pije. Čeprav se mu je stanje v času ko je zdravila redno jemal izboljšalo. Skratka moje vprašanje je ali si želim , hočem živeti pri njih? Kaj mi, nam bodo leta »skupnega« življenja pod isto streho prinesla? Najraje bi, če bi lahko živela in če bi imela denar, bi si uredila malce večje stanovanje in živela s fantom svoje življenje. Tako bi se imeli vsi radi, in se ne bi prepirali. Ne da se prepiramo že zdaj, tašča je zelo preprosta in razumna, vendar ali bo vedno tako? Problem je tast.
Jaz še nimam službe, iščem jo že leto dni, vztrajno in iskala jo bom še naprej. Fant pa ima redno službo, je priden, marljiv, uspešen in zna postoriti marsikaj okrog hiše, v hiši, skratka znajde se. Ker imava rada materialne stvari, greva rada na morje in si želiva takšnega življenja, da bi si ob rednih plačah lahko privoščila tudi kakšen priboljšek, sva ugotavljala ali se bova, če vzameva kredit za stanovanje morala vseskozi odrekati stvarem in užitkom ki nama nekaj pomenijo in naju osrečujejo. Tole je napisano malo dvoumno, zato bi rada pojasnila, da nisva zapravljivca in ne kupujeva kar v tri dni. Si pa rada privoščiva kakšno stvar za katero dama več denarja in jo imava lep čas. Skratka v tem času, ko je težko dobiti redno službo, ko se nepremičnine dražijo in je življenje drago se sprašujema ali naj ostanema doma, kjer si imava možnost urediti zgornje nadstropje po svoje, z lastnim vhodom seveda, lastno kuhinjo itd. Tašča nama to možnost dopušča, tast pa za te naše pogovore nič ne ve. Njegovo stanje je težko obrazložiti, opredeliti. Definitivno je bolan, na zdravljenje ne želi, po vrhu vsega pa je še po pravici povedano žleht. Tudi tašča prejoka zaradi njega nemalo solz, ker ga ne prepozna več. Zgubil je razum in smisel za logiko. Žalostno in zaskrbljujoče. Torej kaj narediti? Bom obžalovala, če se bom preselila k njim. Si ustvarila dom v drugem kraju, drugi okolici? Moja mami mi daje nasvet iz svojih izkušenj..ta je, da naj greva na svoje. To bi najraje videla tudi jaz, tako bi lahko živela v kraju kjer si želiva, vendar si ne moreva privoščiti stanovanja, ki bi bilo dovolj veliko za 4 člansko družino, moj pa pravi in to je pravil že od nekdaj, da si želi dovolj velikega doma, kjer se ne bomo tiščali in ne imeli prostora dati kam stvari. Prav tako ne nameravama plačevati najema, ker je najemnina že tako visoka, da bi za ta isti denar lahko odplačevala kredit nekje, pa še najemniško stanovanje ne moreš urediti, ker ni tvoje. Rada bi imela svetel in prostoren dom. Če bi imela možnost biti pri nas doma, ne bi bila. To mi svetuje tudi mami, ki pravi da stari in mladi ne grejo skupaj. Za kar ji dam prav. Vse preveč je različnih mnenj glede skupnih opravil, obnavljanja, urejanja okolice..eden bi tako, drug bi tak material, tretji sploh ne bi nič spreminjal ,četrti ne bi dal denar..in ne pridemo nikamor. Z nikomer se ne želim prepirati, rada imam svoje, kljub temu da imava z očetom probleme. Zaradi njih si želim na svoje, pa čeprav bom zaradi tega požrla svojo besedo, ko sem še ne tako dolgo nazaj, govorila da ne bom živela pri fantovih starših. Ampak zaenkrat nimava druge možnosti. In zarečenega kruha se poje očitno dovolj. Trenutna moja logika je, da je bolje da si ustvariva dom po najinih pričakovanjih in željah z lastnim vhodom in morda malo zelenice, ki bo samo najina, kot pa se zakreditirati za dvajset let in več. Kaj bi mi svetovali? Kakšen je vaš pogled, kakšne so vaše izkušnje?

[PooHika]

Kot sem opazila, si res ful v dvomih. In seveda eno je, da si čisto za sebe (ločeno od staršev), živiš svoj life nekje v najemniškem stanovanju, ali ga morda, če finance to dopuščajo, ga odkupiš, ter se zakreditiraš za nekaj let. Druga varianta, kot si že sama omenila, pa je življenje brez kredita, ampak življenje z njegovimi starši. Sama dva se morata odločiti, kaj vama več pomeni. ALi to, da živita svoje življenje nekje, kakor vama ustreza, in v tem primeru, se je treba tudi kdaj čemu odreči, ali pa da si uredita stanovanje pri njemu doma, ampak glede na stanje kakršno praviš da je, je seveda potem vse to pod vprašanjem.
Sej lasten vhod, je vse lepo in prav, ampak kljub temu, še vedno je neka meja, do katere se na nek način moraš prilagajat. Je pa seveda ful odvisno od njegovih staršev, karakterja le - teh in pa seveda vaju.

[floribunda]

probaj se prijavit na čakalno listo za socialno stanovanje. čim prej tem bolje.

in ja. tvoja mami ma prav

[PooHika]

Glede socialnega stanovanja, bodo imele prednost družine (predvsem z malimi otroki). Izjeme naredijo le redko, glede takšnih in podobnih situacij, mora biti doma kar "ogrožena" situacija, da ti to odobrijo. Ni to kr tak, vsaj tukaj v naših koncih ne.

[punkie_]

moj nasvet je, da narediš karkoli, samo k staršem ne
saj ne rabita že takoj kupit nekega luksuznega stanovanja... kupita kar si lahko prvoščita, ali pa pejta v najem... nato šparajta in si nato privoščita kaj več... vsaj meni bi bila prioriteta to, da živim s svojim fantom, pa tudi če malo na tesnem. glavno, da sta skupaj, in da se imata lepo... kar je takoj postavljeno pod vprašaj, če bosta rinla k staršem... v dostih primerih se to ne konča dobro... ali pa enostavno še malo počakata s selitvijo, šparata, ko se boš še sama zaposlila, bo prec lažje

[floribunda]

Glede socialnega stanovanja, bodo imele prednost družine (predvsem z malimi otroki). Izjeme naredijo le redko, glede takšnih in podobnih situacij, mora biti doma kar "ogrožena" situacija, da ti to odobrijo. Ni to kr tak, vsaj tukaj v naših koncih ne.

otroka bojda načrtujeta. torej spadata med družine, ki ga lahko dobijo. glede na to, da ga je treba čakat, je bolje da se prijaviš čim prej.


in ni treba bit ravno na robu revšččine, da ga dobiš. znanci so ga dobili, ko je bila punca še noseča. v kopru (no, na hrvatinih, toliko bolje). simpatično in luštno stanovanje, v prenovljeni dvonadstropni hiši z vrtom. pa na Obali stanovanjska situacija ni ravno blesteča.

vsekakor se splača pozanimat.

[PooHika]

No tukaj pri nas vem da je kar težko glede tega. Če je družina oziroma mamica samohranilka, potem še takšne možnosti dopustijo. Če pa je oseba samska (oziroma s partnerjem), pa to ne gre kar tak. Poleg tega pa se lahko tukaj prijavijo (družine), šele k je otrok že rojen, in šele takrat se vložijo papirji in postopek začne tečt. Navsezadnje bi vsi mladi potemtakem to izkoriščali, ampak ni to kar tak. Razen če so mogoče kakšne veze in poznanstva. Konec - Smo že preveč OT.

[underdogy]

Če boš vedno razmišljala, da se boš morala odrečt potovanjem in svobodi (tako finančni kot pač dejanski) potem močno dvomim da boš kdaj imela 4člansko družino.
Res ne razumem zakaj bi se prostovoljno preselila k motenemu človeku, da bi nekaj prišparala?! Pa sj nisi resna.
Poišči si službo, zoorganizirajta si kredit in kupita stanovanje (pač po temeljitem preračunu seveda), do takrat pa ostani doma.
In čist mimogrede nehajte sanjat o socialnem stanovanju, ker vsaj jaz nočem plačevat davkov zato da nekdo lahko zbriše od doma in spi s svojim tipom. To je namenjeno nečemu popolnoma drugemu, ljudem v stiski namreč, ki nimajo starešev pri katerih lahko živijo in dohodkov da bi lahko samostojno preživeli. In odkrito povedano je lahko dejansko vsakega posebej sram ki se na ta račun izogne visoki najemnini.

[kalanhoja]

Jaz bi na tvojem mestu še nekaj let ostala doma in šparala. Potem, ko bosta malo bolj pri financah si lahko omislita nakup stanovanja.
Selitev k fantu in ureditev vajinega nadstropja bi bila seveda cenejša varianta, a v tem primeru se mi zdi, da je lahko to tvegano. Sicer ne vem ali je tast le bolan, ali je drugače zatežen človek. To je zame razlika.

[Seyfullah]

Zanimivo zmer več folka ostaja pri starših vidm v anketi Nevem midva sva šla v najemniško stanovanje,prej sm živela pri njegovih 2 leti.Ker mam službo zelo blizu njih sva se odločila,da poiščeva stanovanje v istem bloku kot so oni in nama rata seveda.Zdj mi je za to žal,preblizu smo...nimam miru,nonstop prid na kosilo,prid to,prid uno bla bla bla...Nevem sicer kakšna si ti,ampak na tvojem mestu bi šla raj v najemniško stanovanje nekam mal dalj od staršev!Probaš prišparat in greš pol lahko kamor ti srce poželi.Nevem no,mal razmisli,mislm da ma tvoja mami prav

[gaby_]

a fant ima službo?s kakšno plačo? kakšno plačo pričakuješ ti?vama finančno lahko pomagajo tvoji/njegovi starši? prijatelji? drugi sorodniki? sta odvisna samo od kredita? kateri od vaju je sploh kreditno sposoben (ali ne rabiš biti določen čas zaposlen, da ti ga odobrijo?).
na tvojem mestu bi predvsem zmanjšala vse nepotrebne stroške. razne oblekce, kavice, kremice ipd. ali prešla na cenejše variante. mogoče za začetek pri njem ustvarila nekaj 'na malo', kakšno francosko posteljo, mini kopalnico in mini kuhinjo. vsaj toliko, da bi živela skupaj. čimprej si poiskala službo, potem pa vsak mesec dala na stran, kolikor je možno. čez čas vzela kredit in kupila stanovanje, hiško, mogoče celo novo montažno.
glede potovanj in luksuza, ki si ga rada privoščita: enostavno se boš morala takim stvarem odreči, če nisi ravno bogata in hočeš na svoje.
in se strinjam z ostalimi, da življenje starih in mladih večinoma ne gre skupaj.

ps. s kerega konca slovenije pa si? glede na to, da se cene zemljišč in nepremičnin zelo razlikujejo.

[luncca]

No midva s fantom sva se soočala z istim problemov. Oba sva živela pri starših v stanovanjih, torej nobene možnosti, da bi si pri njih kaj ustvarila. Jaz še študentka, moj z redno službo. Imela sva možnost narediti mansardo pri njegovi babici ampak po tehtnem premiselku sva ugotovila, da bi se tam samo kregali,že sedaj njegova teta živi tam z družino, babica in še stric...uglavnem če bi še midva prišla tja bi bilo preveč ljudi v eni hiši...

Tako, da nama ni ostalo drugega kot najem. Dobila sva res ugodno...pač sva si vzela čas in res iskala...najem imava 200 € na mesec za enosobno... Tukaj bova kolikor lahko oz. dokler ne dobim redne službe potem pa najveretneje v kredit, saj ti drugega ne ostane.

Izogibaj se družini kolikor se da, moja tašča je npr. čisto v redu,ampak nažalost sva dobila stanovanje v sosednjem bloki od njegovih in ona ima občutek, da lahko kadar koli pride. Sej vse lepo in prav samo po določenem času ti začne na živce hodit...
Kaj bo ko bosta ravno hotla sexat, tašča bo pa takrat hotla kavico ali prinesla piškote? Verjemi ko si ti v njihovi bajti (ker to ne bo nikoli tvoja) se moraš teh stvari zavedat.

[~NIA~]

...

[Drobtinica]

Stari in mladi ne gredo skupaj. Drži kot pribito.
Mi2 žal nimava možnosti it na svoje (krediti itd.) in sva v spodnjem nadstropju hiše fantovih staršev, brez lastnega vhoda, z bolnim fantovim dedkom. KATASTROFA!
Tašča skoz v najinem nadstropju (ker fantov dedek živi v najinem nadstropju), vse hoče vedet, čvekat... na živce mi gre. Vem, da ne misli slabo, samo.... Komaj, čakam, da naredimo vsaj lasten vhod, če bo finančna situacija dopuščala, pa uidem iz hiše kolikor hitro me nesejo noge in avto.

Če se da, pojdita na svoje. Če pa ne, je pa treba tašči precej hitro postavit meje, do koder lahko gre. Bolje prva zamera kot zadnja.

[gaby_]

ampak montažne hiše pa vemo da so en k***c.

zadnje čase se res malo bolj zanimam za gradnjo hiše, pregledujem možnosti za montažne hiške v primerjavi s standardno gradnjo,berem forume na to temo,razne članke ipd. in verjemi, montažne hiše danes zdaleč niso več to, kar so bile. glede na to, da so zdaj že kar lep čas na trgu, se je tudi njihova izdelava in montaža izpopolnila.
razlika je seveda v ceni, glede na to, da pri samogradnji lahko prideš dokaj poceni skoz, če imaš en kup prijateljev, ki so pripravljeni pomagati, če dobiš material brez davka, če imaš parcelo ipd.

sicer pa pri gradnji (tako standardni in montažni) se ne sme pozabiti raznoraznih dovoljenj, priključkov, soglasij, načrtov, ki stanejo malo premoženje dandanes. tako da najboljša alternativa za tiste, ko nimajo dosti denarja, je kupiti 'staro' hišo. seveda paziti, da je v dobrem stanju in ne bo treba takoj menjati strehe, inštalacij, pohištva ipd. danes se ob vseh ločitvah dajo najti prav lepe za ugodno ceno.