iskanje novega doma

[Mahagonij]

Zlata mama ni nujno (in praviloma gre res za obratno sorazmerje) tudi zlata tašča. In dokler bom jaz tista, ki bo par let svojega življenja preživela doma na porodniški, bom absolutno dogmatična glede tega, da teh par let ne mislim preživet v družbi tašče.

Ko sm reku zlata mama, sm mislu zlata v vseh pogledih, torej tudi kot tasca. Nism s tem mislu kao taka k ful dobr skrbi za sineka.

[Mahagonij]

to so babe...luksuz bi špilale, zraven pa sploh ne razmišljajo, kaj to finančno pomeni...one bi imele, one bi šle, to ni dovolj dobro, tisto ni dovolj dobro...

Haha sam cist res. Kar se tega tice so cist vse iste. Skos sam to razmisljajo, kaj bi mele.

Svoje stanovanje pa itak. Glede tega so dogmaticne za crknit. Če imas luksuzno stanovanje pa zlato mamo je to še vedno tok fuj fuj, da se jim kredit 150000 eur zdi bolj sprejemljiva pot.

A ker me pa nimamo svojih zlatih mam in trodružinskih bajt od naših staršev? Pi**a, sam na sebe gledate, ko da smo neke krave, ko jih prženejo k biku se zgonit, pol pa čao, samo da ne rabi bik dveh korakov naredit preveč pa se slučajno mal pretegnit.

To si pa zdej tko rekla, kot da je glavna stvar to, pri cigavih starsih si. Mislim, da je vecina zensk enako nenavdusenih nad idejo bit pri lastnih starsih kot bit pri tasci.

[LEEL00]

samo toliko da ne bo narobe razumljeno. tudi jaz se v prihodnosti nikakor ne vidim pri starših. nikakor pa mi ni problem na začetku malo potrpet, zato da bo kasneje toliko bolše. se pač potrpi na začetku, da se nekaj denarja prišpara in se potem v miru in lažje odločiš za naprej. trenutno ni težav, imava zelo ugodno najemnino v lj za 50m na super lokaciji. ampak saj veste kako je z najemnino, plačuješ, vendar ni nikoli tvoje.
če bi šla v nakup bi si lahko privoščila tam nekje do 40-50m. ampak to dolgoročno ne rešuje ničesar. če bodo čez nekaj let otroci, a naj takrat še enkrat najemam kredite za večje stanovanje?

Meni se pa zdi kot da nimata kaj dosti izbire in mi deluje najboljsa ideja it k starsem. Se svoj vhod imata. Pa jaz ne bi gledala na to kot na trpljenje. Ker clovek za kake hise al kaj takega ce starta kot vi jih bo imel verjetno enkrat v poznih letih - tako da bo samo vasa in brez nobene zadolzitve. In se mi zdi skoda zivljenja se presekirat kaj vse bi lahko imel - to bo prislo s casom, raje poglejta kaj ze imata. Locenih 150m2.

Lahko se pa zmenite da prodate teh 150m2 pa si kaj drugega nabavite.

[Jochie]

Lahko se pa zmenite da prodate teh 150m2 pa si kaj drugega nabavite.

draga mami in ati. vem, da sta investirala stotine tisočev evrov v tole prelepo hišico....ter da je za naju izgrajeno 150 kvadratov...ampak...vesta...midva pa ne bi tukaj živela...ker...mame in tašče se začnejo vtikovat v najino življenje...kaj ko bi vidva teh 150 kvadratov prodala...pač bodo prišli eni X ljudje živet z vama...midva si pa s tem denarjem kupiva nekaj....kamor ne bosta mogla priti v copatih na obisk...



daj reci, da si se hecala...

[LEEL00]

Nisem se hecala. Sej starsi si zelijo da bi bil otrok srecen. Ko so meli nasi take ideje sem rekla da jaz nebi pa so mi stanovanje kupli namesto necesa podobnega. Sej ok stane malo vec...
Sam zdej na tak nacin priklenjat cloveka k sebi je pa tudi mal grdo. Ocitno so meli nekaj kesa za to uredit. Lahko bi se ze prej pomenli kaj si kdo zeli in kam s tem kesem ce so se ze odlocli ga zapravit zanj. In ker se niso, pac lahko zdaj prodajo ali pa unih v 150m2 se vselijo, ali pa teh 150m2 je zaprasenih in uni denar vrzen v smeti. Meni se zdi to zadnje najmanj logicno.

[Jochie]

draga lelloo, naslednje mi hodi po glavi....

1. hiša z 2x150 kvadrati stane preceeeeeej manj kot dve hiši s 150 kvadrati. Pa že ena hiša s 150 kvadrati stane toliko, da se mora povprečen Slovenec zakreditirati za dolgo vrsto let...
2. otroci (mladi) večkrat ne vedo v določenem trenutku kaj bi radi, oz. znajo svoje želje hitro spreminjati
3. večina staršev ima svoje otroke rada, trudijo se, da bi bili srečni in večkrat se zgodi, da se otrok po svoji mladostniški odisejadi vrne domov, zato je pametno, če je možnost, da starši zgradijo hišo tako, da je kak prostor viška
4. ne verjamem, da bi starši oddali nadstropje neznanim ljudem, razen če so v finančni stiski ali pa če so tako podjetni, da poskusijo zaslužiti še kakšen dodaten evro. Namreč prednosti hiše pred stanovanjem v bloku je večji mir, lasten vrt oz. okolica hiše in človek se odloča za gradnjo hiše (seveda če ima sredstva) predvsem zaradi zgoraj navedenih razlogov.

zato se mi zdi nedopustno od otrok, da bi si dovolili starše prositi za prodajo(oddajo) stanovanja v njihovi hiši zato, da bi oni bili čimdlje od njih oz. tako daleč, da starši k njim ne bi mogli na obisk v copatih.

Pa še to: z ženo živiva v stanovanju v hiši mojih staršev s skupnim vhodom. moji starši so dobrodošli v mojem stanovanju, problemov nimam nobenih. Kot sin pa se tudi počutim dolžnega, da bom skrbel za njih in hišo, ko sami več ne bodo mogli, saj so tudi oni meni omogočili, da sem postal to kar sem.

[piškotek*]

^

[LEEL00]

Strinjam se z 1,2,3,4.

Se vedno pa mislim da bi se oni lahko prej pomenli kaj si zeli kdo. Lahko bi njemu odstopli eno sobo ali nadstropje, ce bi mu bilo zadosti. In mu dali kako popotnico za v svet.Meni se zdi ne tolko prav da so sli gradit celo gnezdece brez da bi se z njim posvetovali. Ce pa so se, pol si je pa sam kriv in naj gre v teh 150m2.

Sej vse to je lepo in prav. Samo starsi sedaj niso stari in nebogljeni. Ne potrebujejo neke velike pomoci. In v tem casu se mi ne zdi potebno to sploh upostevat.

Sicer pa to je odvisno od osebe do osebe. Pomoje ljudje imajo nekako prevec veliko navezanost na hiso/dom. Ce imas daljse obdobje zivljenja ko se samo selis ali zivis po hotelih, vidis da sploh ni tolko pomembno v cem zivis, navadis se na mobilnost in ne gledas na to da bos nekoc zgradil ali se vselil v neko stavbo kateri bos zivel do konca ker v njej si konec koncev precej malo casa.