Ignoriranje in odraslost/zrelost

[Claudia22]

No, čist konkreten primer, ko sem nekoga ignorirala: en tip mi ni in ni dal miru, čeprav sem mu velikokrat povedala, da mi ni do njega, zato sem se odločila prekiniti vse stike z njim, ker mi je šel strašno na živce, kar jeza me je popadla, če sem ga kje vidla. In mislim, da sem ravnala pravilno, ker če ne gre zlepa, gre pa zgrda. Bog pomagaj.

Kaj točno je tip želel od tebe?
Iz kakšnega razloga po tvojem mnenju ni odnehal?
Si mu razložila na prijazen način, kakšni so bili tvoji razlogi, da ti ni do njega?

Dobro jutro najprej.

No, da še dodatneje pojasnim, zakaj sem omenjeno osebo postavila na stranski tir oz. se ga izogibam, ga ignoriram itd.

Some background info: spoznala sva se pred dobrim letom in postala sva prijatelja. Vse lepo in prav, dokler mi ni šel počasi na živce, ker mi je poslal po kakih 20 sms-ov na dan. Potem pa je le priznal, da bi rad, da bi bila par.

No, da še odgovorim na tvoja vprašanja, Boris:

1. Želel je, da bi bila njegova punca.

2. Ker si je očitno vtupil v glavo, da je on pravi zame in da sem jaz prava zanj in da bi bla idealen par skupaj. Ni odnehal, ker se najverjetneje ni mogel sprijazniti z zavrnitvijo in je vseeno upal, da si mogoče premislim.

3. Velikokrat sem mu na prijazen način razložila, da nočem in ne morem biti z njim kaj več kot prijateljica, ker pač ne čutim do njega kaj več kot pa prijateljstvo, zavajati pa ga nisem hotela. Sem pač človek, ki ima rad čiste račune in povem, kar mislim, pa četudi s tem prizadanem koga. Tudi sama sem že doživela zavrnitev in vem, da boli, ampak raje vem pri čem sem z nekom.

Epilog zgodbe: no, potem se je le nekako sprijaznil oz. je navidezno odnehal in sva ostala prijatelja. Potem se je pa spet začelo jovo na novo. Vsak dan sms-i, gnjavaža na msn-ju, tudi če sem imela stanje zaseden, odsoten itd., zahanjanje v iste lokale kot jaz, skratka tečnaril mi je do amena in nisem ga mogla več prenašat. No, in potem mi pa je še njegov dober prijatelj povedal, da okrog govori, da sem jaz tista, ki mu ne da miru. To pa mi je dvignilo dekl in sem ga blokirala na msn-ju, na sms-e in maile več ne odgovarjam, če ga kje vidim, pogledam stran itd. Ker se mi enostavno ne da ubadat z njim. Ker ne maram lažnivcev in gnjavatorov, ergo je bil najblolj efektiven način zame, da sem se ga rešila, da ga ignoriram oz. izključim iz svojega življenja.

Upam, da sem sedaj povedala, kar te je zanimalo, Boris, kajti še vedno verjamem, da so bili moji razlogi za ignoriranje upravičeni.

Lep pozdrav,

K.

[Boris]

Upam, da sem sedaj povedala, kar te je zanimalo, Boris, kajti še vedno verjamem, da so bili moji razlogi za ignoriranje upravičeni.

Aha Povedala si vse, kar sem želel. Zanimivo, da te je neprestano videval in da sta se pogovarjala, pa mu ni bilo dovolj prijateljstvo.
Ahmmm ...verjetno je stavil na to, da te bo osvojil s tem, ko te bo okupiral. Tvegal je prijateljstvo, da bi dobil "tvoje meso". Morda ga je prevzela posesivnost. Morda te je želel spoznati, da bi vedel, kaj ti ugaja, kaj te zavaja,... Morda poznaš Smolarjevo pesem Jaz bi te (http://www.lyricwiki.org/Adi_Smolar:Jaz_Bi_Te)

Samo tisto glede laži je pa odvisno od interpretacije. Če je govoril, da mu ti ne daš miru, to po vsej verjetnosti ni mislil na tak način, da ga ti kličeš in se ga oklepaš, temveč da mu v njegovi notranjosti ne daš miru. Torej... morda se je nate čustveno navezal in njegov duh ni imel miru pred teboj.
Ker si ga bila že sita, pa si si v afektu, ko ti je nekdo povedal, kaj govori o tebi, stvari razložila po svoje in mu zamerila.

Po tem, kar si povedala, bi rekel, da je tip, ki si ga opisala, na neustrezen način poskušal dosečti tisto, kar si je želel. Kljub temu pa je ignoriranje nesmiselno. Verjetno bi bil tvoj največji izziv poučiti ga o tem, kaj je delal, kako si se ti počutila ob tem,...

Morda bi dodal še nekaj. Če ti nekdo neprestano teži, se da stvari rešiti tako, da si za osebo vzameš magari par ur časa in ji razložiš točno kaj ti na njej ne ugaja in zakaj več kot prijateljstvo ni možno. Ponižnost, iskrenost, odprtost in prijazen odnos sta rešitev za take težave... "lepa beseda vedno pravo mesto najde"

[Claudia22]

Ojla.

Najprej se ti, Boris, zahvaljujem, ker si si vzel čas in vzel pod drobnogled mojo situacijo (Kaj si ti slučajno kak psiholog ali pa študent psihologije? Ker vidim, da imaš izjemno razvito empatijo, obenem pa očitno zelo dobro razumeš medčloveške odnose.) vendar moram replicirat na tole, kar si napisal. Here it goes...

Ja, očitno je res nameraval z "okupacijo" "področja" oz. mojega mesa kot si se lepo izrazil doseči "dominacijo" , vendar mu ni uspelo, kajti s tem je dosegel ravno nasprotni učinek, kajti namesto da bi ga vzljubila, mi je začel iti na živce in to vedno bolj. Na živce mi je npr. šlo že tudi, ko sem vidla, kak me gleda. Tisto tak zasanjano ipd. Se v tem ni nič slabega, samo če te tako gleda nekdo, do kogar ti ni, je lahko to malo too much, at least for me. Ja, bi se strinjala, da ga je najverjetneje prevzela posesivnost, tudi sam je večkrat rekel, da je tip fanta, ki bi se popolno predal ljubljeni osebi itd.

Smolarjeve pesmi prej nisem poznala, jo pa sedaj. Hvala ti. Samo mi ni preveč všeč, ker se mi zdi, da je ženska, o kateri govori lirski subjekt, predstavljena samo kot nek seksualni objekt, ni pa zaznati čustvene globine same "ljubezni" do nje. Tist "Jaz bi te" si lahko razlagam kot Jaz bi te" in tri pike od zadaj. Mislim, da veš, na kaj mislim. Ne vem, mogoče sem čisto narobe interpretirala pesem.

Kakor koli, še replika na njegove laži, da mu jaz ne dam miru. Tukaj nisem bila dovolj precizna, saj bi morala povedati, da je rekel, da ga jaz non stop kličem, klikam na msn-ju, pošiljam e-maile, skratka, da sem jaz zatrapana v njega, medtem ko je bilo ravno obratno. Torej nisem bla tle jaz big bad wolf, ampak on. Ja, in pol sem res v afektu popenila in ga dala na ignore na vseh področjih, ker se mi ni dalo več ubadati z njim.

Mislim, da sem ravnala popolnoma pravilno in v skladu s svojimi prepričanji, kajti če je kdo miroljuben, pošten in iskren do drugih, potem sem to jaz. Prvi pridevnik, ki bi ga veliko ljudi uporabilo za opis moje osebnosti, bi najverjetneje bil "prijazna" in res sem "kraljica prijaznosti", ker se mi res vsakdo smili, rada pomagam, vedno se skušam pogovoriti itd. Velikokrat sem mu na lep način povedala, da pač iz te moke ne bo kruha, ampak to je blo vse zaman, kot da bi steni govoril in človek se nasiti takega neefektivnega početja in pol če še zveš za laži, pa tudi mirnim ljudem, kot sem, sama poči film. Bog pomagaj. To je bil pač my way of handling in this particular situation.

Mislim, da je ignoriranje v mojem primeru še kako smiselno, kajti jaz sem uporabila res veliko lepih besed (ki bi naj našle lepo mesto) in časa, da bi ga urazumila, pa ni šlo. Ja, ponižnost, iskrenost, odprtost, prijaznost in še kaj - vse sem uporabila, pa ni šlo, zato sem potem naredila ending zgrda, če ni šlo zlepa. Kajti lepa beseda po mojih izkušnjah sodeč ne najde vedno lepega mesta, pa če se še tako trudiš, mogoče je tako v pravljicah, kjer vedno zmaga dobro, resnično življenje pa je čisto druga pesem.

To bi blo to.

Hvala.

Lp,

K.

[padalo]

Ja,po mojem človeka najbolj prizadeneš z ignoranco.Enostauno mu daš vedet,da se ti jeb* za njega ali za njo.To najbolj boli in še posebno,če si tisti osebi zelo pri srcu
Jaz sem tako naredila z eno frendico in z enim frendom.Čisto sem jih ignorirala.S tisto frendico nisem govorila 5,6 let .Zdaj je pa med nama vse ql.S frendom sva se pa tudi pobotala,
V glavnem človeka najbolj prizadeneš z ignoranco.

[~NIA~]

<<<

[padalo]

Nia,škoda energije,besed.Človeka samo ignoriraš in verjemi,da to veliko bolj boli kot pa,da mu z besedo zabiješ nazaj,

[Boris]

Ojla.
Najprej se ti, Boris, zahvaljujem, ker si si vzel čas in vzel pod drobnogled mojo situacijo (Kaj si ti slučajno kak psiholog ali pa študent psihologije? Ker vidim, da imaš izjemno razvito empatijo, obenem pa očitno zelo dobro razumeš medčloveške odnose.) vendar moram replicirat na tole, kar si napisal. Here it goes...
...
...
...

Ja, tudi tebi hvala, da deliš izkušnje in navajaš konkretne primere. To zelo cenim.

Študent psihologije... morda nekoč. Sem raziskovalec samega sebe in študent na http://www.fri.uni-lj.si Seveda pa me psihologija izredno navdušuje. Tudi predavanja imajo zanimiva.

Smolar ima še veliko pesmi, v katerih je razvidna njegova globina in kjer govori tudi o čustvih, razmišljanju, mentaliteti ljudi. Pesem "Jaz bi te" pač predstavlja zunanjo lepoto neke ženske. Za to, kakšen je nekdo navznoter, pa ne moreš presoditi kar na oko. Če bi hotel pisati pesem o dobroti in značaju/osebnosti ženske, bi jo moral dolgo poznati.

Laži tipa, ki ga omenjaš, so bile verjetno njegov obrambni mehanizem, da ne bi izpadel čudno, ko ti ni dal miru. Morda pa ga je celo nekdo narobe razumel in to, kar ti je povedal njegov dober prijatelj o njem, sploh ni res. Če želiš izvedeti resnico o tem, vprašaj direktno njega. Morda se je šalil, pa ga prijatelj ni razumel.

Sicer pa se strinjam s teboj. Ni ravnal častno in prav je, da ga nekaj časa ignoriraš. Ko se bo zresnil in ko bo pripravljen na kompromise, pa je kljub temu, kot vsak človek, "vreden" tvojega prijateljstva. To pravim zato, ker izhajam iz predpostavke, da so vsi ljudje med seboj lahko prijatelji, če so osebnostno zreli.

[Claudia22]

Laži tipa, ki ga omenjaš, so bile verjetno njegov obrambni mehanizem, da ne bi izpadel čudno, ko ti ni dal miru. Morda pa ga je celo nekdo narobe razumel in to, kar ti je povedal njegov dober prijatelj o njem, sploh ni res. Če želiš izvedeti resnico o tem, vprašaj direktno njega. Morda se je šalil, pa ga prijatelj ni razumel.

Sicer pa se strinjam s teboj. Ni ravnal častno in prav je, da ga nekaj časa ignoriraš. Ko se bo zresnil in ko bo pripravljen na kompromise, pa je kljub temu, kot vsak človek, "vreden" tvojega prijateljstva. To pravim zato, ker izhajam iz predpostavke, da so vsi ljudje med seboj lahko prijatelji, če so osebnostno zreli.

Hello again.

Nekaj sem še hotla dodat, Boris, tako da here it goes:

Da bi bile njegove laži obrambni mehanizem, da ne bi izpadel čudno s tem, ko mi ni dal miru? Hm. Možno, čeprav ne vem, kaj je čudnega v tem, da ti je nekdo všeč in si želiš biti ob njem, vendar v mejah normale, s tem mislim, da ljubljeni osebi ne postaneš tečen oz. menim, da je to, da si vedno ob nekom in si ga želiš, odvisno od tega, ali si želena oseba tudi tega želi. Potem vse lepo in prav - welcome to paradise. Druga pesem pa je nenehno gnjavljenje ali ne?

Da bi ga nekdo narobe razumel? I don't think so. Tale njegov prijatelj, ki mi je to vse povedal, je sestrin fant in on se že ne bi zlagal oz. ga kakor koli narobe razumel, ker ga poznam in vem, da je dober človek. Pa ni samo njemu govoril, da mu jaz ne dam miru, ampak še drugim ljudem, ki jih oba poznava in to so mi vsi potrdili, tako da odpade njegova nedolžnost v tem primeru. Guilty of all charges. Put him in jail and throw away the kie. Mal se hecam. Oprosti.

Kar se tiče same resnice, jo že poznam, tako da ne nameravam iti k viru vsega zla in ga povprašati o vsej zadevi. Itak je minilo že kar nekaj časa - par mesecev, in ne mislim pogrevat zadev, ki so zame passe, ker imam končno mir in ne bom šla brezveze dregat osjega gnezda, ker bi se lahko zgodilo, da bi to vse skup narobe razumel in mislil, da bova spet prijatelja ali pa kaj. Moja barka življenja pa zdaj že kar nekaj časa jadra v mirnih vodah in res ne rabim neviht in pretečih oblakov.

Če se bo zresnil ali ne, baš me briga (čist tako povem, kot je), jaz ne bom več nikoli njegova prijateljica. Za mene je zgodba že davno dobila epilog in naj ostane tako kot je.

Predpostavka, da so lahko vsi ljudje med sabo prijatelji, če so osebnostno zreli je zanimiva - ja, lep bi bil svet, če bi lahko bilo tako, vendar velikokrat ni tako. Vsi nosimo s seboj prtljago otroštva, mladosti in v nas bo vedno živel tudi duh tistih časov, ki se lahko zbudi kadar koli in potem je težko biti osebnostno zrel, se meni zdi. Ja, saj se brzdaš s pomočjo razuma in logike, samo včasih pač srce, čustva prevladajo in potem adijo osebnostna zrelost.

Npr., ko sem ga jaz dala na ignore, temu sigurno ne bi mogli reči osebnostna zrelost, ker je v meni prevladala jeza (torej emocije) nad razumom (logiko, konstruktivnim razmišljanjem). Ljudje smo navsezadnje čustvena bitja, vsak s svojo preteklostjo, vzroci vedenja, kar pomeni, da je nemogoče biti osebnostno zrel all the time. At least IMHO.

Hvala.

Lp,

K.

[Boris]

Kar se tiče same resnice, jo že poznam, tako da ne nameravam iti k viru vsega zla in ga povprašati o vsej zadevi. Itak je minilo že kar nekaj časa - par mesecev, in ne mislim pogrevat zadev, ki so zame passe, ker imam končno mir in ne bom šla brezveze dregat osjega gnezda, ker bi se lahko zgodilo, da bi to vse skup narobe razumel in mislil, da bova spet prijatelja ali pa kaj. Moja barka življenja pa zdaj že kar nekaj časa jadra v mirnih vodah in res ne rabim neviht in pretečih oblakov.

Če se bo zresnil ali ne, baš me briga (čist tako povem, kot je), jaz ne bom več nikoli njegova prijateljica. Za mene je zgodba že davno dobila epilog in naj ostane tako kot je.

Je torej vzrok za neprijateljstvo njegova laž ali to, da te je preveč gnjavil?
Laž je zelo delikatna zadeva. Če vprašaš mene, se moj oče non stop laže.
Npr. o meni velikokrat govori stvari, ki jih lahko vem samo jaz.
Konkreten primer iz zgodovine: "Boris, ti sovražiš mesojede." Potem je to širil naprej in potem je širša familija (ki je že imela probleme zaradi dveh vztrajnih vegetarijancev) mislila, da je to res, ker se jim je zdelo skoraj samoumevno (predsodki, stereotipi)... vegetarijanec -> težil bo, da so mesojedi grdi rački, nesramneži,...
Večkrat sem mu povedal, da to ni res, pa je še kar nadaljeval z isto lajno. Potem sem mu povedal, da laže, pa se ni strinjal.
Ko sem mu nekoč par ur dopovedoval, da se o tem hudo moti in da jaz nisem na nikogaršnji strani, je on meni dopovedoval, da to pa že ne more biti res, ker sem jaz vendar vegetarijanec, ki se s tem veliko ukvarja, in itak da bom potem na strani vegetarijancev in da sem proti mesojedom ter da se motim in da on ve, kaj jaz mislim (ker on ve vse ). Na koncu sem mu le dopovedal, ampak četudi je razpoznal, da je o meni govoril napačne stvari, nekako ni dojel, da je lagal. Enostavno je bilo njegovo prepričanje tako hipnotizirano, da ni mogel videti resnice tudi takrat, ko sem mu sproti govoril, da govori laži. Morda bo kdo mislil, da se šalim s tistim o hipnozi --> ne, ne šalim se. Ljudje so velikokrat tako zasvojeni z določenimi čustvi, s katerimi so povezana prepričanja, da jim ego enostavno ne dovoli videti resnice.
Spoznajo jo lahko samo z opazovanjem sebe, poslušanjem drugih, podrobno razčlenitvijo določene situacije na prafaktorje. Zelo smiselno je človeku razložiti osnove tvojega razmišljanja - temelje, na katerih gradiš svoje mišljenje. Najlažje se to ponazori s preprostimi banalnimi primeri, ki pa povezani skupaj tvorijo mrežo resnice.

Tudi to, kar dela oče, je neka zvrst ignoriranja. Ne zmeni se za to, kar mu govoriš in trdi svoje naprej. Človeku se trudiš nekaj dopovedati, on pa te posluša, ampak te sploh ne sliši, ker te v bistvu noče slišati, ker samo čaka, da boš končal, da bo on povedal svoje. S teboj se pogovarja in te ob enem ignorira. Čeprav je hecno slišati... tudi to se dogaja in to pri veliko ljudeh. Njihov ego te zaradi družbenih načel posluša, njihov notranji jaz pa te ignorira, ker ga ego zasenči.

Ja, če bi prijatelje odklanjal zaradi laži, potem prijateljev sploh ne bi imel. Ljudje velikokrat nenamerno in nezavedno lažejo. Da bi to bolj razumeli, bi si morali prebrati kakšne zapiske iz psihoterapije, psihologije, filozofije. Zadostuje seveda tudi zgolj razmišljanje o tem, ampak ljudje prepogosto nimajo časa razmišljati o življenju in ga raje živijo v toku... brez da bi se opazovali, kaj sploh počnejo, kje so vzroki za njihovo početje, kdo sploh so,...

[Claudia22]

Je torej vzrok za neprijateljstvo njegova laž ali to, da te je preveč gnjavil?

Ja, če bi prijatelje odklanjal zaradi laži, potem prijateljev sploh ne bi imel. Ljudje velikokrat nenamerno in nezavedno lažejo. Da bi to bolj razumeli, bi si morali prebrati kakšne zapiske iz psihoterapije, psihologije, filozofije. Zadostuje seveda tudi zgolj razmišljanje o tem, ampak ljudje prepogosto nimajo časa razmišljati o življenju in ga raje živijo v toku... brez da bi se opazovali, kaj sploh počnejo, kje so vzroki za njihovo početje, kdo sploh so,...

Vzrok za moje neprijateljstvo je v veliki meri to, da me je gnjavil do te mere, da mi je šel skrajno na živce, počutila sem se okupirano, kot da si me je nekdo prilastil, mene, moj čas. Postajal je namreč vse večji del mojega življenja (vsak dan sms-i, msn, e-maili itd.), kot da nisem imela več zasebnosti, svojega prostega časa, non stop je bil tam, kot jaz... Laž je bila samo pika na i. S tem je samo dokazal, da ni vreden mojega prijateljstva, ker jaz sem bila zelo potrpežljiva z njim in sem mu vedno skušala stvari razložiti na prijazen način, da mi ni do njega. Pa je začel s fintami, češ, če ni dovolj dober zame, pa kako to, da mi ni všeč, pa kak bi bla midva fajn skupaj. Halo??? Reality check. "Nisi mi všeč, me ne privlačiš, lahko sva samo prijatelja." Kot da govorim steni.

Anyway, ta juha se je že zdavnaj ohladila. Je, kar je. Mam mir in to mi zadošča.

Aja, pa še tole, jaz nikogar ne odklanjam zaradi kakšnih malih belih laži, ki si jih izrečemo ljudje kdaj pa kdaj. Mi pa dvigne dekel, ko se nekdo tako grdo zlaže, kot se je on. Tu pa ni milosti. Bog pomagaj. Mogoče sem preveč občutljiv in zamerljiv človek, ampak taka pač sem. Ni mi treba požreti vsakega šmorna od vsakega, ki se laže okrog in onečašča moje ime.

Lep pozdrav,

K.

[Boris]

Vzrok za moje neprijateljstvo je v veliki meri to, da me je gnjavil do te mere, da mi je šel skrajno na živce, počutila sem se okupirano, kot da si me je nekdo prilastil, mene, moj čas. Postajal je namreč vse večji del mojega življenja (vsak dan sms-i, msn, e-maili itd.), kot da nisem imela več zasebnosti, svojega prostega časa, non stop je bil tam, kot jaz.

Razumem. Potem si mu bila pa zares zelo všeč. Koliko časa pa je to trajalo?

Pa je začel s fintami, češ, če ni dovolj dober zame, pa kako to, da mi ni všeč, pa kak bi bla midva fajn skupaj. Halo??? Reality check. "Nisi mi všeč, me ne privlačiš, lahko sva samo prijatelja." Kot da govorim steni.

No, tega pa "ne razumem" (si razlagam po svoje). Zakaj bi bila ta vprašanja finta? Celo mene zanima, kako to, da ti ni bil všeč (samo to že ni več tema ignoriranja, ampak "Sanjski/a moški/ženska"). Človek pa ja ve, kaj ga na nekom privlači in kaj odbija ter kaj mu je preveč monotono, nezanimivo, če se le poglobi vase. Jaz "znam" o tem napisati par strani
Ob neki osebi te lahko oblije prijeten občutek, ob katerem prikličeš v spomin prijetna doživetja, prijetne misli in ti sama veš, kakšne so te misli, če le razmišljaš o tem. Človek je sposoben razumeti in razložiti drugim, kakšna so njegova pričakovanja, želje, hrepenenja, interesi. To je v resnici spoznavanje jaza v človeku. Kdor ne razčisti s takimi vprašanji, je v bistvu v nekega človeka zaljubljen zgolj zaradi njegove zunanjosti, glasu, kretenj.

Reality check je zame prej to, da veš, zakaj hočeš, kar hočeš in ne kaj hočeš. Čustva imajo svoje vzroke, misli imajo svoje vzroke.
Ti sama veš, zakaj ti ni bil všeč

P.S.: Če že navajaš boga z Bog... ena glavnih stvari, ki jih je Jezus poudarjal je: odpuščanje. Kdor mu sledi, ne ignorira njegovih naukov.

[SapraVeronika]

folk.. jz mam en problem, pa nevem kam naj to napišem.. ampak se mi zdi tu kr primerno..

pač uglavnem.. bil je pri meni pred kratkim.. use blo lepo pa to, ampak jz nism hotla da bi šla do konca pa sm ga na nek način štopala nazaj.. in od takrat naprej se obnaša ful drugače.. ponavadi mi je vedno ful velikokrat povedo kok me ljubi in to.. zdej nikol več.. poslal mi je vedno kak msg, zdaj sploh ne.. razn kar se na msnju slišima.. ga sprašujem non-stop kaj je narobe pa vedno reče da ni nič.. in prav ne morem več tak..

[Boris]

folk.. jz mam en problem, pa nevem kam naj to napišem.. ampak se mi zdi tu kr primerno..

pač uglavnem.. bil je pri meni pred kratkim.. use blo lepo pa to, ampak jz nism hotla da bi šla do konca pa sm ga na nek način štopala nazaj.. in od takrat naprej se obnaša ful drugače.. ponavadi mi je vedno ful velikokrat povedo kok me ljubi in to.. zdej nikol več.. poslal mi je vedno kak msg, zdaj sploh ne.. razn kar se na msnju slišima.. ga sprašujem non-stop kaj je narobe pa vedno reče da ni nič.. in prav ne morem več tak..

Človek v fazi zaljubljenosti pogosto govori, kako nekoga ljubi. Ta faza običajno traja par tednov do par mesecev, potem pa mine. Včasih v človeku tudi prevlada nagon in se potem, ko se njegovi cilji ne uresničijo takrat, ko on želi, počuti malo razočaranega.
Ne sprašuj ga, kaj je narobe, če na to "ne zna"/"ne upa" odgovoriti. Morda ni nič narobe, pa se mu samo ne dogaja nič novega.
Raje ga vprašaj, kaj pričakuje, kaj želi in kdaj. In koliko časa je sposoben čakati, da se mu želja uresniči. Otroška vprašanja vredna zlata Bodi pronicljiva in mu zastavljaj podvprašanja, če ne odgovori na splošno vprašanje.

[SapraVeronika]

najlepša hvala ti za nasvet.. hja, res je, da ženske hočemo velikokrat slišat da nam dragi pove, da nas ma rad pa vse..
zdaj sm se odločila da ga bom pustla en čas čisto na miru, da vidim kaj bo naredil, kako dolgo bo zdržal brez da me ne pokliče al pa kaj..
upam res, da ni nič narobe.. vrjetno spet jaz bolj ko ne delam iz muhe slona, ampak kaj ko nemorem iz svoje kože & sm vedno zarad kake malenkosti pol čist na tleh

[Claudia22]

Razumem. Potem si mu bila pa zares zelo všeč. Koliko časa pa je to trajalo?

No, tega pa "ne razumem" (si razlagam po svoje). Zakaj bi bila ta vprašanja finta? Celo mene zanima, kako to, da ti ni bil všeč (samo to že ni več tema ignoriranja, ampak "Sanjski/a moški/ženska"). Človek pa ja ve, kaj ga na nekom privlači in kaj odbija ter kaj mu je preveč monotono, nezanimivo, če se le poglobi vase. Jaz "znam" o tem napisati par strani

Reality check je zame prej to, da veš, zakaj hočeš, kar hočeš in ne kaj hočeš. Čustva imajo svoje vzroke, misli imajo svoje vzroke.
Ti sama veš, zakaj ti ni bil všeč

P.S.: Če že navajaš boga z Bog... ena glavnih stvari, ki jih je Jezus poudarjal je: odpuščanje. Kdor mu sledi, ne ignorira njegovih naukov.

Ojla.

Kaj sem jaz tu na kaki seansi pri kakem psihologu al kaj? Hecam se. Res mi je zanimiva tale najina izmenjava mnenj. Hvala ti.

No, da grem po vrsti:

Ja, jaz tud mislim, da sem mu mogla bit ful všeč, ker drugače ne bi tako dolgo vztrajal, sploh pa ne na tak način. Kako dolgo je trajalo? Spoznala sva se lani enkrat poleti in sva pač postala prijatelja. Čez kaka dva meseca pa je pokazal svoje "karte" in priznal, da bi rad bil z mano. Sama gnjavaža je potem trajala par mesecev, skenslala pa sem ga mislim da pred par meseci.

Zakaj so bila tiste njegove izjave "finte"? Ker jih je non stop ponavljal, obenem pa sem jih že slišala od drugih tipov in vem, kaj radi rečejo puncam, da bi jih pridobili zase. Finte v smislu, ker je morda želel s tem sweet talkom zmanipulirati mene do te faze, da bi bila z njim. Ne vem. Mislim celo, da ni vreden, da zdaj tolk tu gor o njem pišem. Bo še slaven postal.

Torej, the answer to the big question: Zakaj mi ni bil všeč? 1. zato, ker je vizualno čisto nasprotje od tipa moškega, ki mene privlači; 2. njegov karakter: posesivnost, gnjavatorstvo, laži itd. Da pa bi bila z nekom v zvezi pa me mora privlačiti tako karakterno kot vizualno, fifty fifty je tu razmerje. Ergo, goes my answer to your question. Ti menda tud ne bi bil z eno, ki ti ne bi bila všeč niti vizualno niti karakterno ali pač?

Reality check sem napisala v smislu, da on nikakor ni hotel sprejeti dejstva, da nočem biti z njim. Pač, wake up and smell the coffee, reality check v smislu streznitve. On naj bi se sprijaznil z realnostjo in ne živel v nekih iluzijah. Sprejemam pa tudi tvojo razlago reality checka.

Boga pa nisem navajala v smislu, da bi on igral kakršno koli vlogo pri odločitvah v mojem življenju. Ne verjamem v boga in v nobeno religijo. "Bog pomagaj" je neke vrste moja fraza, ki jo velikokrat uporabim v pogovoru, je neke vrste moje osebno mašilo v diskurzu in nima neke višje semantične vrednosti, ampak služi bolj kot pogovorna fraza. Mogoče je v tem smislu redundantna v pisnem jeziku. Bom razmislila. Mogoče pa jo bom odslej uporabljala le v govoru, ker vidim, da lahko v pisnem jeziku privede do miscommunication.

To bi blo to.

Lep pozdrav,

K.

P. S. Upam, da te ne moti, da veliko uporabljam angleške izraze. Kot bodoča prof. ang. žal ne morem iz svoje kože.