Ignoriranje in odraslost/zrelost

[tiasha]

Jst ignorance ne prenesem. Sovražim takšno obnašanje. Zdi se mi skrajno otročje, bedno, nezrelo pa še bi lahko naštevala.

In ja, boli! Mene to boli bolj kot kakršnakoli žaljivka, zmerljivka, kreg, udarec ... karkoli.

In trenutno sm v situaciji, ko me je popolnoma zignorerala oseba, ki mi na celem svetu pomeni največ. Kljub obljubam me je na najhujši možen način izločil iz svojega življenja ... z ignoranco. Brez besed.

[Drobtinica]

Ignoranca je za nekoga tudi način komunikacije - mogoče kdo ni sposoben drugi osebi povedati kaj ga/jo moti in je to pač način izražanja. Ne vem!
Sama sem tudi trenutno v situaciji, ko me oseba, ki mi veliko pomeni, ignoria, in priznam, da mi ni prijetno. Sem pač človek, ki se rad o stvareh pogovori in jih tudi čimprej razreši. Boli me predvsem to, da ta druga oseba ve, da se lahko z mano o vsem pogovori; ampak izgleda, da jo nekaj tako zelo moti in obremenjuje, da se o tem pač (še) ni sposobna pogovorit. Upam, da bo ta faza ignorancije minila in da se bomo usedli dol in se pogovorili!

[Boris]

Ignoranca je za nekoga tudi način komunikacije - mogoče kdo ni sposoben drugi osebi povedati kaj ga/jo moti in je to pač način izražanja. Ne vem!

Beseda ignorírati pomeni ravnati, delati namenoma tako, kot bi koga sploh ne bilo, ne meniti se za.

Beseda komunikacija pa izhaja iz latinskega glagola communicare, kar pomeni napraviti nekaj skupno, deliti kaj s kom, sporočiti, občevati, biti v medsebojni zvezi, biti spojen. Beseda communio (lat.) pomeni skupnost, communis (lat.) skupen, splošen, in communicatio (lat.) pomeni sporočilo, povezanost, zvezo. Komunikacija je ena od človekovih najosnovnejših potreb. Pomeni vzpostavljanje stikov med ljudmi, prenos informacij, vplivanje na sočloveka. Učinek komunikacije človek preverja prek povratne informacije. Gre torej za interakcijo, ki brez sposobnosti komuniciranja človeške vrste ne bi bila možna (Nastran-Ule,1992).

Iz tega lahko razbereš, da ignoriranje ni način komunikacije, kot si predpostavljala. Ignoriranje je način ne-komunikacije. Karkoli te na komurkoli moti, je tvoj problem. To ti bi moral povedati vsak, ki se udejstvuje delavnic osebne rasti. Tudi če nas moti to, da nas nekdo ignorira, je to naša šibka točka, naš problem. Tisti, ki pa ignorira, bi moral vedeti, da s svojim ravnanjem slabo vpliva na družbeno zavest in da je njegovo ravnanje nazadnjaško. Problemi so zato, da se rešujejo. Življenje je problem in ni na nas, da ga pozabimo, temveč da ga živimo.

Sama sem tudi trenutno v situaciji, ko me oseba, ki mi veliko pomeni, ignoria, in priznam, da mi ni prijetno. Sem pač človek, ki se rad o stvareh pogovori in jih tudi čimprej razreši. Boli me predvsem to, da ta druga oseba ve, da se lahko z mano o vsem pogovori; ampak izgleda, da jo nekaj tako zelo moti in obremenjuje, da se o tem pač (še) ni sposobna pogovorit. Upam, da bo ta faza ignorancije minila in da se bomo usedli dol in se pogovorili!

In jaz močno upam in ti želim, da bi se usedli dol in se pogovorili. To prispeva k družbeni rasti in to srčno podpiram.

Hvala tudi Dalili, ki se je razpisala o komunikaciji na http://www.ednevnik.si/entry.php?w=ustvarjalnost&e_id=7131 .

[jagodka85]

če me ignorira oseba, k mi ne pomen nič.. jo ignoriram nazaj... če me pa ignorira oseba, k mi velik pomen, pol pa ni tko lahko... sj se delaš, da ga tud ti ignoriraš, sam k te przadane in ne morš ostat "hladn" do te osebe.. saj jz ne.... sm preveč čustvena in me take al drugačne stvari pač hitr przadanejo in ena izmed teh stvari je ignoranca ljubljene osebe

[||MuCkAa]

Ce me ignorira oseba na katero sem custveno navezana, me boli. Drugace se sploh ne zivciram.
Ce me kdo ignorira, pa mi ni vseeno zanj, povprasam kaj je narobe, ce ne dobim odgovora, pustim pri miru.

Je odraslo "reševati" nesporazum z ignoriranjem in čakanjem, da bo čas "zacelil" rane?
Je za vas bilokakšno ignoriranje odraslo?

Odraslo ravno ne, ampak vcasih prekleto pomaga.

[Boris]

Ce me ignorira oseba na katero sem custveno navezana, me boli. Drugace se sploh ne zivciram.
Ce me kdo ignorira, pa mi ni vseeno zanj, povprasam kaj je narobe, ce ne dobim odgovora, pustim pri miru.

Je odraslo "reševati" nesporazum z ignoriranjem in čakanjem, da bo čas "zacelil" rane?
Je za vas bilokakšno ignoriranje odraslo?

Odraslo ravno ne, ampak vcasih prekleto pomaga.

Prosim MuCkAa, navedi primer, kjer se ti zdi, da ignoriranje pomaga in komu, da bom lahko videl, na kaj ciljaš.

Ignoriranje lahko pomaga naprimer v primeru, ko želiš osebo s tem, ko jo ignoriraš, česa naučiti. Samo je veliko vprašanje, če nisi ti tisti/tista, ki bi se moral/a česa naučiti. Kdo je tisti, ki ima prav? Empatija.

Npr. ignoriraš lahko osebo, ki je do tebe neprestano nesramna in ne zna konstruktivno reševati problemov... osebo, ki je vase zagledana, egoistična in hinavska. Ko poskusiš vse možne variante reševanja konfliktne zadeve s tako osebo, pa se le te ne razrešijo, ti preostane tudi metoda ignoriranja, ki pa naj ne bi bila sama sebi namen in naj bi se završila pozitivno.

Šele ko preizkusite vse druge možne variante in ko vložite v razreševanje problemov veliko truda, pa vam nič ne uspe, je morda dobro poseči po tem škodljivem neolikanem ignoriranju, v katerem ni nobenega spoštovanja.

Med zrelimi osebami se konflikti rešujejo s humorjem , vživljanjem v drugo osebo, pogovori, poslušanjem sogovornika in hotenjem, da mu pomagaš uresničiti njegove cilje/želje. Konflikti se najlažje rešujejo z ljubeznijo. Če sta želji dveh nasprotujoči, pa se lahko ena ali obe osebi prilagodita, popustita ali pa naredita kak simpatičen kompromis.

Žaljenje in poniževanje ter arogantno ignoriranje hkrati pa zlahka vodi v propast in bolezen. V mislih imam dolgotrajno, večmesečno ignoriranje... kjer so vse stvari čustveno prepletene, kjer se pojavi nerazumevanje, izkrivljanje resnice, posploševanje, predsodki, ustvarjanje lastnih tez brez oziranja na drugega. Kakšen nesmisel je tako ignoriranje... In potem nastajajo pisatelji, umetniki ujeti v nadrealni svet, pesniki... potrebni razumevanja. Vsa čast njim, ki so trpeli za druge, ustvarjali boljšo prihodnost.

Čeprav nisem veren, na podlagi izsledkov psihologije nekako zaupam hipotezi, ki pravi, da kolikor si ti krivičen do drugega, toliko bo nekdo drug do tebe. Ignoriranje na daljši rok zna biti izredno krivično.

Ni pa nujno, da se osebi, ki je ignorirana, le vrača slabo, ker je kaj slabega storila. Včasih je to naravni proces odkrivanja resnice, preučevanja ljudi in samega sebe. Nekateri v to vpletajo tudi karmo.
Pot do resnice zna biti boleče potovanje, ki je na koncu bogato poplačano.

[||MuCkAa]

V mojem primeru je to bil nacin, s katerim sem se oddaljila od te osebe, potem ko me je ta prizadela. In s tem je nisem hotela nicesar nauciti, to sam naredila zase.

[||MuCkAa]

V mojem primeru je to bil nacin, s katerim sem se oddaljila od te osebe, potem ko me je ta prizadela. In s tem je nisem hotela nicesar nauciti, to sam naredila zase.
Danes bi morda stvari naredila drugace...

[Boris]

V mojem primeru je to bil nacin, s katerim sem se oddaljila od te osebe, potem ko me je ta prizadela. In s tem je nisem hotela nicesar nauciti, to sam naredila zase.
Danes bi morda stvari naredila drugace...

Imam podvprašanja zate...

Te je prizadela namerno?
Je sploh vedela, da te je prizadela?
Danes ta oseba ve, s čim te je prizadela?
Je možno, da te osebe zgolj nisi razumela?
Koliko časa je ignoriranje trajalo?

[||MuCkAa]

Te je prizadela namerno? Ne vem.
Je sploh vedela, da te je prizadela? Po moje ne.
Danes ta oseba ve, s čim te je prizadela? Ne.
Je možno, da te osebe zgolj nisi razumela? Nikakor ne!
Koliko časa je ignoriranje trajalo? Se traja, torej par nekaj let.

[*purple*]

zame je ignoranca nezrelo dejanje..ker če si zabredel v nek problem oziroma karkoli, se da VSAKA stvar rešiti s pogovorom, ap naj se potem konča dobro ali slabo...ful sem proti takim načinom izkazovanja jeze al kajjestvemkaj, da se osebo ignorira...sama nikol ne ignoriram nobenga, in sovražim če kdo izignorira mene...pa naj bo kdorkoli, kadarkoli, še vedno imam ušesa in se mi lahko pove...
tud midva z mojim recimo se ne ignorirava..ok kakšnikrat si prekineva po telefonu, ampak pol se zmeri nazaj pokličeva in ko se dobiva pač zgladiva spor s pogovorom...
če me starši ignorirajo doma znorim...in pol rata vik in krik..ker tega enosavno enmaram..mam rajš da mi kšn reče karkoli sam da reče in da me ne izloči...
in ja, sovražim tudi namerno nejavljanje na telefon-zame pomeni ignoranco..in zarad tega znam bit nasikana cel dan, pa še dva za zraven...

[Boris]

Te je prizadela namerno? Ne vem.
Je sploh vedela, da te je prizadela? Po moje ne.
Danes ta oseba ve, s čim te je prizadela? Ne.
Je možno, da te osebe zgolj nisi razumela? Nikakor ne!
Koliko časa je ignoriranje trajalo? Se traja, torej par nekaj let.

Potem se "videvaš" z osebo, ki sploh ne ve, kaj je naredila narobe, ti pa jo ignoriraš, ker te je z nečem prizadela

Če je to to... kaj pa če tej osebi ni prijetno, da jo ignoriraš

Hmmm... prav zanima me, zakaj točno je v tvojem primeru šlo.

Recimo... če ti je oseba povedala nekaj, kar zate drži, pa ti tega nisi želela slišati, potem bi te to znalo prizadeti. Ti se potem morda nočeš soočiti s to osebo zaradi svojih problemov in misliš, da s tem sebi koristiš. V resnici pa bežiš pred problemi, ker je to najlažji izhod. Gre v tvojem primeru tudi za kaj takega

Te je morda dobronamerno kritiziral
Krasna metoda za to, da te dobronamerne kritike ne motijo je, da jih začneš predelovati in jih vzameš za dobro, saj je to tudi namen dobronamernih kritik - da pomagajo človeku. Ko sam pri sebi razčistiš, kaj je res in kaj ni, lahko postaneš sam s seboj zadovoljen v tolikšni meri, da si več ne zatiskaš oči pred resnico, ampak začneš svoje napake popravljati ali pa se jih ne sramuješ, jih sprejmeš in se na račun njih šališ.
Vredno se je znebiti vsake napake, ki drugim škodijo.

Za kaj gre torej v tvojem primeru

[Ange|ina]

sicer mal offtopic.. ampak še kar uporabljate besedo ignoranca tam, kjer ne spada niti približno... definicija iz SSKJ:

ignoránca -e ž (ȃ) ekspr. nevednost, omejenost: pokazal je strašno ignoranco; ignoranca tega človeka glede političnih dogodkov

ignorírati -am nedov. in dov. (ȋ) nav. ekspr. ravnati, delati namenoma tako, kot bi koga sploh ne bilo, ne meniti se za: videl je, da ga nekdanji dijaki ignorirajo; očitno, popolnoma ignorirati koga / ignorirati sodobne raziskovalne metode; nove opere niso izžvižgali, ampak so jo ignorirali / zahteve tako številnih članov organizacije ni mogoče ignorirati omalovaževati

ignoríranje -a s (ȋ) glagolnik od ignorirati: nesrečen je zaradi njenega ignoriranja / ignoriranje ustavnih določb

Lp!

Angie

[2good4u]

Ignoriranje...to sem naredila samo enkrat in samo pri eni osebi.

Bili sva najboljši prijateljici v srednji šoli. imeli sva skupno družbo, vse počeli skupaj. In potem sem se jaz zaljubila. še vedno smo se družili skupaj. In čez nekaj časa je ona karnaprej klicarila mojega fanta, ga prosila da naj pride malo prej, da greta onadva na pijačo, da zakaj ji ne pošlje sms-a, ga klicala na domač telefon, tako da me je že mamica od fanta opozorila da nekaj ne štima.

Kratko in jedrnato, hotla ga je imet zase. In ko sva bili že na bojni nogi, je hotela vse moje prijatelje naščuvati proti mene, me pred njimi zmerjala, obrekovala,...(mislim da je imela in še vedno ima ta problem, da hoče bit v središču pozornosti; klicarla je vse prijatelje da leži na tirih in se bo ubila, da se je najedla tablet itd -prava psihopatka).

No in jaz sem jo enostavno začela ignorirati v 3 letniku srednje šole. Bilo je zelo težko, ker sva sedeli vsepovsod skupaj, isti prijatelji, vse vse...videla sem, da jo je bolelo, da ji ni bilo vseeno. Tudi meni ni bilo. Čakala sem na opravičilo in pojasnilo zakaj je bilo treba tega. Nikoli ni prišlo. Začela je špricati pouk, graje in opomini so se ji vrstili. Nisem hotela, da bi zaradi mene padla letnik, klicala sem jo. Prišla je, ampak ji ni uspelo. No in to je sedaj že 6 let od tega.

Če se vidiva grem mimo nje, kot da ne obstaja, za mene je zrak. Ne vidim je. Vem da je otročje...vem da takih ljudi ni vredno imeti v življenju, ne pogrešam je. Čakaš na smo eno besedo, in nikoli je ne izusti. Čas prinese svoje, pozabiš in greš naprej, se ne oziraš nazaj. Pustiš preteklost tam kjer je, v preteklosti....

[||MuCkAa]

Za kaj gre torej v tvojem primeru

Za nic od zgoraj nastetega Je cisto specificen primer, s cisto drugacno "tematiko".
Glede tega, da ji ni prijetno, da jo ignoriram... mi je cisto vseeno.