Finančna omejenost in njen vpliv na posameznika

[a_pikica_a]

Ja, povej to tistim, ki v temi o materializmu razglašajo, da materialne dobrine ne pomenijo nič, ker je važna samo ljubezen in zdravje
Sej se strinjam z njimi, da nekoga moraš imeti rad, pa čeprav so to trave, ampak srečna v življenju pa sigurno ne bom, če bom morala vsak cent dvakrat obrnit, da bom sploh lahko otroke nafutrala.

Točno tako!
Ljubezen te ne bo nahranila.
Sama sem ponosna, ker delam, da si lahko tudi kaj privoščim pa mojim pomagam. Npr. mami včeraj ni mogla kupiti za zajtrk zjutraj. Pa sem skočila v trgovino.
Še vedno pa menim, da nekatere mečete vse v isti koš.

[*QueenBitch*]

Ja, povej to tistim, ki v temi o materializmu razglašajo, da materialne dobrine ne pomenijo nič, ker je važna samo ljubezen in zdravje
Sej se strinjam z njimi, da nekoga moraš imeti rad, pa čeprav so to trave, ampak srečna v življenju pa sigurno ne bom, če bom morala vsak cent dvakrat obrnit, da bom sploh lahko otroke nafutrala.

Haha

Ne sej valda, da sta zdravje in ljubezen zelo pomembna...ampak recimo, če ti dolgo časa živiš v pomanjkanju, se non-stop sekiraš in razmišljaš kako boš prišel čez mesec se 100% pozna tudi na zdravju.

In ja, eno je, da se nekdo, ki ima praktično vse pritožuje, da nima še več, drugo pa je, ko nekdo komaj pokrije osnovne stvari v kar jaz stejem streho nad glavo in hrano.

Sicer pa, če se prav spomnim smo se mi na faxu učili o potrebah in sicer, dokler niso pokrite tiste osnovne (hrana, preživetje) ti je recimo za nekatere precej malo mar npr. položaj v družbi, spoštovanje drugih itd. Pač ljudje smo še vedno nagonska bitja in je pač nagon po preživetju največji.

[kr.ena]

Kakor sem jaz razumela prvi post, punca ne govori o nobenem pomanjkanju osnovnih dobrin, ampak o tem, da si ne more privoščiti luksuza - dragih cot, večernih izhodov in izletov v New York. To je pa konec koncev le stvar attituda - ali si to res tako močno želiš zaradi sebe ali zgolj zaradi občutka sprejetosti v družbi.
In še vedno mislim, da bo v pravi družbi vsakdo sprejet ne glede na to, kakšne cote nosi in kje preživlja počitnice. Mislim, da gre bolj za kompleks pišoče kot pa za zavračanje s strani "prijateljev" - če pa gre za zavračanje, pa itak niso nič vredni kot prijatelji.

Pa še to - motijo me izjave v stilu: "Tak je danes svet, ljudem je pomemben le denar ...". Da se tudi plavati proti toku. Zaradi mene je lahko cel svet tak (pa ni!) - jaz ne bom.

[Mimi_M]

Jooj, kr.ena, spet ti moram pritrditi, kaj pa drugega
kar lasje mi gredo pokonci, ko poslušam sodelavko, ki nam včasih "pojamra" (no ja, včasih je še ponosna nanjo) o svoji razvajeni najstniški hčerki in o tem, kakšne potrebe imajo danes otroci in to komentira v stilu: "jah, ker imajo to vsi, ji enostavno moram kupiti tudi jaz, ne moreš je s tem zaznamovati", v smislu, da si tamala zaželi to in ono, ker to vsi imajo in ji ona preprosto tega ne more odreči in potem sama sebe zagovarja, da enostavno tako danes je in da ne moreš delovati drugače kot množica, ma halooo, ženska, da se tako pustiš eni 10-letni smrklji, da manipulira s tabo

[ryu10kyu]

Saj to je v bistvu ta čredni nagon, ki se ga zasidra že malemu človeku v možgane!
In starši potem razmišljajo joj...pa ne bom zdaj otroka zakompleksala, ker ne bo imel tega, kar imajo vsi ostali...želim mu najboljše v življenju.
Moram mu kupiti nike superge, moram mu kupiti tisti mobitel ki si ga želi, mora imeti najhujši računalnik v soseščini, mora jim parirati in jim biti enak...drugače bo zafuran in zakompleksan...ampak ravno s temi dejanji se tega mladega človeka zafura in se ga ne nauči razmišljati s svojo glavo.
Hec je v vrednotah in temeljih in če tega otrok nima je itak zafuranec ali zafuranka...potrošniški svet ima rad čredni nagon, želi si da bi ljudje tako delovali. Že same reklame sporočajo ravno to! Oni nam govorijo kaj je in in kaj je out. Če nisi zrela oseba v sebi potem boš pač manipuliran in boš sledil temu, kar ti rečejo da je lepo ali dobro ali kaj potrebuješ da boš srečen.
In vsi hrepenijo po nekem luksuzu, da bodo izstopali od ostalih. Skušajo s tem pokazati svojo uspešnost...jaz si to lahko privoščim in sem uspešen.
Saj bistvo ure Rolex ni v tem da so pa zdaj ne vem kaj te ure...hec je v prestižu, kdor jo ima želi pokazati, da je uspešen, da si to lahko privošči...v bistvu imamo pa uro na vsakem mobitelu in vsepovsod in ne potrebuješ rolexa, da boš vedel koliko je ura.
In tako je tudi z oblekami, avtomobili, pohištvom, lokalčki, počitnicami, itd.

Problem je bolj globok kakor bi si človek sploh lahko predstavljal...to so ljudje, ki sploh ne vedo kdo so...to so ljudje, ki iščejo svojo identifikacijo v tistem zunaj...in ti ljudje ne bodo nikoli srečni ali zadovoljni v sebi, ker živijo v iluziji, da je sreča zunaj njih. Sledijo tistemu čemur jim je rečeno, da naj sledijo.
Pač živimo v svetu kjer ljudje ne razmišljajo s svojo glavo, čeprav verjamejo, da mislijo s svojo glavo. Živi mrtveci, ki hodijo iz dneva v dan v službo, ki jim je glavni cilj stanovanje, kuža, avto, partner+otročiček.
Avto mora biti boljši od soseda, otročiček in familja je oblečena po najnovejših modnih smernicah in naj ne pozabim, da so zdaj že dolgo IN vozički ki spominjajo na dirkalnik s tremi kolesi, če ga nimaš si totalno beden, itd.

[Roisin]

ki jim je glavni cilj stanovanje, kuža, avto, partner+otročiček

in kaj je narobe s tem, da je tvoj glavni cilj v življenju imet svoje stanovanje in družinico? mislim, da že malo pretiravaš. a zdej sem jst, ker hočem met stanovanje, otroka (partnerja že mam), seveda je avto nuja in celo psa si želim met, zdej čisto mimo al kaj??

[MilkyWay]

kar lasje mi gredo pokonci, ko poslušam sodelavko, ki nam včasih "pojamra" (no ja, včasih je še ponosna nanjo) o svoji razvajeni najstniški hčerki in o tem, kakšne potrebe imajo danes otroci in to komentira v stilu: "jah, ker imajo to vsi, ji enostavno moram kupiti tudi jaz, ne moreš je s tem zaznamovati", v smislu, da si tamala zaželi to in ono, ker to vsi imajo in ji ona preprosto tega ne more odreči in potem sama sebe zagovarja, da enostavno tako danes je in da ne moreš delovati drugače kot množica, ma halooo, ženska, da se tako pustiš eni 10-letni smrklji, da manipulira s tabo

Dobro vem, kako je, če si v obratni situaciji in ti mama ne more kupiti vsega, kar imajo tvoje prijateljice. Sama sem bila v razredni stopnji (od 1. do 4. razreda) in še malo v predmetni stopnji dekle, ki se ni moglo kosati z oblekami drugih sošolk, in tista, ki sploh ni vedela, kje in kaj je BTC, tista, ki je kupovala obleke v Italiji v raštelu (ki je bil včasih dosti bolj založen s poka robo)... Verjemi, da mi ni bilo lahko, ko so se sošolke pogovarjale o sobotnem izletu v BTC in prišle v ponedeljek v šolo z novimi oblekami (sedaj že bolj cenovno dostopnih znamk), sama pa se nisem imela s čim "pohvaliti".

Hvalile so se, da so bile čez vikend povsod, v vseh možnih krajih, tudi izven Slovenije, sama pa sem ostala čez vikende doma s sestro, ker so moji starši delali.

Mnoge mame so hodile na razno telovadbo in se pri njej družile, moja pa je po končanem delu (še posebej, če je delala popoldan in se vračala ob 21.00) bila zmožna samo spanja.

Sedaj sem jiima (tudi očetu) hvaležna, ker me nista tako razvajala, kot so starši razvajali moje sošolke, čeprav sem takrat razmišljala drugače. Takrat sem klela vse po vrsti, zakaj nismo bolj bogati, zakaj se ne morem vklopiti v družbo, zakaj ne potujemo, tako kot ostali... In verjemi, da vsak starš hoče preprečiti takšno mišljenje otroka in mu nudi vse, kar mu lahko, samo da bo vključen v to materialistično družbo.

[Mimi_M]

Nekaj drugega sem želela izpostaviti in sicer to, da se mi ne zdi prav, da starši oz. ta konkretna mati ni sposobna ali pa noče otroku poskusiti razložiti, da ni vedno dobro oz. najboljše samo tisto, kar imajo drugi in tako, kot je nekdo pred mano omenil, ne znajo misliti s svojo glavo...
Ne gre mi v glavo, da si smrklja zaželi nevemkak telefon, ker ga ima pač ena sošolka in mora imeti ona točno takega (seveda to ni navaden mobi, ampak že cela komunikacijska naprava) in mati enostavno ne reče drugega kot: "Ja, kaj hočeš, tako je, ko ima eden, morajo imeti vsi" in že razmišlja, kje bo ta telefon kupila Tudi pomisli ne, da bi hčeri ponudila alternativo oz. dopovedala, da vsake modne muhe pač ne more imeti. To se mi ne zdi prav niti v primeru, da so starši odlično finančno stoječi.

[marypa]

še marsikdo si ne more privoščit dragih stvari, ne samo ti

js npr. nimam za pizze in nevem... 100 pijačk..
pa se ne sekiram.. maš kdaj še fajn izgovor zakaj nekam ne bi šel
je to, da si broke že kar moderno ratalo

[kr.ena]

Sedaj sem jiima (tudi očetu) hvaležna, ker me nista tako razvajala, kot so starši razvajali moje sošolke, čeprav sem takrat razmišljala drugače. Takrat sem klela vse po vrsti, zakaj nismo bolj bogati, zakaj se ne morem vklopiti v družbo, zakaj ne potujemo, tako kot ostali... In verjemi, da vsak starš hoče preprečiti takšno mišljenje otroka in mu nudi vse, kar mu lahko, samo da bo vključen v to materialistično družbo.

Sama si povedala vse v zadnjem odstavku. Vsak starš hoče preprečiti občutek prikrajšanosti pri otroku in ga zato raje razvaja? Sama pa zdaj vidiš, da je bolje, da te niso razvajali ...
Se strinjam z MimiM in Ryukyujem.

[Roisin]

ja, nekateri svojim otrokom kupujejo vse in še več, drugi pa jim še za kak šolski izlet ne morejo dat. to je res žalostno. najhuje je za otroke, ker se počutijo prikrajšani. že jaz sem se, pa samo zato, ker sem imela stare smuči in smučarske palice v šoli v naravi, ko so meli vsi neke nove fensi modele, sem pa vsaj lahko šla v šolo v naravi, eni pa še to ne morejo. mislim, da to res vpliva na posameznika, če je otrok, pa še toliko bolj. in kako je šele hudo njihovim staršem ...
edini izhod iz revščine vidim v tem, da se vsak zase potrudi, da doseže neko izobrazbo, da uspe v svojem poklicu in potem sebi in svoji družini omogoči spodobno preživetje.

[Mimi_M]

ampak dejansko ni problem v takih, ki imajo staro opremo, ampak pri tistih, ki imajo novo najbolj fensi opremo in to je ta čredni nagon - ker imajo VSI, se tisti redki, ki si tega res ne morejo privoščiti, počutijo prikrajšane in osramočene.

[kr.ena]

Zakaj bi se sploh morali primerjati glede na to, kaj si kdo lahko privošči? Vse je stvar pogleda - vedno lahko najdeš tiste, ki imajo več in tiste, ki imajo manj. Avtorica prvega posta mi sploh ne zgleda v slabi situaciji - ima Zoisovo štipendijo, torej tudi kar dobre obete, da bo v življenju dosegla nadpovprečni standard. Ampak očitno je tako naravnana, da vidi bolj tisto, česar nima, kot da bi bila vesela, da ima, kar ima.

Tudi, na primer, Šrotova mularija lahko pade v depresijo, ker nimajo privat aviona ali ker jih mogoče starši kljub relativnemu bogastvu vzgajajo tako, da ne dobijo vsega, kar jim pade na pamet.
Hkrati pa starši kakega drugega otroka živijo iz rok v usta in v dolgovih, zato da lahko otroku privoščijo vse, kar mu pade na pamet in s čimer bo lahko v družbi vrstnikov dajal vtis, da nekaj je, ker nekaj ima.

Rešitev ni v tem:

edini izhod iz revščine vidim v tem, da se vsak zase potrudi, da doseže neko izobrazbo, da uspe v svojem poklicu in potem sebi in svoji družini omogoči spodobno preživetje.

Ker tukaj ne govorimo o preživetju, ampak o luksuzu. Če si se ti počutila prikrajšano, ker si imela star model smuči, rešitev ni v tem, da bi se tvoji starši trudili zaslužiti več, da bi ti kupili najnovejši model vsako leto, ampak v tem, da bi končno enkrat vsi skupaj dojeli, da to ni pomembno.
In pri tem sploh ni bistveno ali si bogat ali ne - tudi za tiste, ki imajo neomejene vire denarja, ni ravno pametno, da izpolnijo otrokom vsako željo v trenutku.

[no angel]

No zdej je iz te teme nastala razprava zakaj so ljudje nesrečni če si ne morjo privoščit luskuza ... js pa mislim da vseen ni poanta to - luksuz, ampak pač problem, ki nastane, če si človek ne more privoščit niti kok-tok spodobnega življenja. Za mene par pijačk na tedn, kino 2x na mesec, tu pa tam kakšn izlet (mal po Sloveniji al pa kakšna izmed sosednjih držav, ne govorim zdej o nevemkakšnih destinacijah), kopanje itd. ni luksuz, ampak čist neko povprečno kvalitetno življenje. In mislim da večina ljudi, ki si niti tega ne morjo privoščit, verjetn ni zlo srečna. Otroci so pa še pomoje sploh občutljivi - sej ne, da bi jim mogli starši kupovat nevemkaj vse in ustrežit vsaki njihovi želji, ampak primer - kak mislite da bi se počutu otrok, recimo da grejo z razredom v šolo v naravi, in je edini (al pa edn od dveh, treh) ki ne more zravn, ker mu starši ne morjo plačat? Pa vsi grejo, ve da se bojo meli ful fajn in si tud sam ful želi it, po tistem tednu se pa še en mesec vsi sam o tem pogovarjajo, kaj so vse počeli in kak so se meli. Ne mi rečt, da to na otroka ne vpliva. Pa ni to noben luskuz al pa neko preseravanje.

[kr.ena]

Gledam določene sošolce, sošolke, prijatelje, znace itd.... Med počitnicami zlahka rečejo da grejo s starši za 10 dni v New York, mama jim kupi Uggsijke kar tako-za lepši dan...povrh vsega majo pa še pouno omaro miss sixty hlač in lacostovih pulovrov...
Priznam, da jim določene stvari zavidam-kot vsak človek kdaj zavida, čeprav bi sama ta denar vložila v drugačne stvari.
Hočem povedat, da sm že sita vsega tega prerekanja okoli denarja, te večne skrbi, ali se bo mesec lepo iztekel in občutka nesvobode. Sama sicer dobivam štipendijo za nadarjene, med počitnicami si najdem kakšno delo, da zaslužim kolikor se da in staršev ne obremenjujem. Čeprav mi še velikokrat kaj priložita...Ampak kljub vsemu še kar ni denarja in če si hočem kaj privoščiti, moram dolgo šparati in gledati na vsak cent. Medtem ko nekaterim vse te stvari in še več plačajo starši-poleg tega pa lahko še vedno razmetavajo z denarjem.

Mislim, da tu ni bilo govora o osnovnih stvareh. Avtorica teme si lahko tudi kaj privošči, samo mora pač malo šparat in ne more razmetavat z denarjem, tako kot nekateri, ki jim zavida.