Finančna omejenost in njen vpliv na posameznika

[darka]

Ko sem bila jaz študentka sem tudi kdaj pa kdaj padla v tako razmišljanje, vendar nisem padla v neki depresijo. Seveda tudi meni ni bilo vseeno, živela sem v študencu, nisem imela avta, delala sem med počitnicami...pa sem imela samo za nujne zadeve. Nekateri sošolci ( ali pa recimo kar precejšen del ), pa so se vozili s samimi novimi avti, punce v oblekah, petkah ( same znamke oblačil )... Jaz sem se tako počutila kot ena siva miška..Ampak je iz vsega tega ena pozitivna plat : skromnost, skromnost in še enkrat skromnost.
In seveda pomisli tudi na ljudi, kateri imajo še manj kot ti ali nič. Koliko je bolnih, ležijo v bolnici, ti pa se svobodno ( zdravo ) sprehajaš in razmišljaš o tem npr. zakaj nimam takih hlač, superg,... Zavedaj se, da nisi zaradi tega, ker nimaš ne vem kakšnih superg, ne vem kater znamke nič manj.

[darka]

joj trojni post..neki mi serje komp..se opravičujem

[Tonja]

Hja, kaj naj rečem.
Ni edina.
Edina sprememba je, da se eni zaradi tega ne smilimo sami sebi, se ne zaradi takih bedarij zapiramo pred vsemi, ampak pač skušamo iz dneva v dan preživet in se mamo lih tak lušno.
Jebat ga, eni pač nemo vidli NY... Jebat ga, mamo ogromno lepih krajev pri nas, za katere niti vemo ne.
Eni pač se nemo hodli smučat al pa sankat nekam u p.m. Jebat ga, bomo pač žulili svojo rit na slovenskih hribih.
Eni pač ne mormo it na morje nekam nevem kaj. Jebat ga, pač daš rukzak na hrbet, vzameš šotor in greš taborit.
Eni pač nikol nemo na luksuzni ladje na luksuznem potovanju. Jebat ga, se bomo pa ko edni bedaki spučali po Soči.
Eni preživljajo novo leto nevem kje. Jebat ga, eni ga preživljamo pač doma, v domači kuhinji, obkroženi z domačimi.
Eni si kupujejo luksuzne hiše. Jebat ga, jaz bom mogla met pač stanovanje.
Eni si kupujejo milijon stvari, da bi meli lepo postavo. Jebat ga ,drugi pač hodimo v naravo, v gore, plezat,...
Eni nosijo neverjetno drage cote. Jebat ga, drugi pač nosimo cenejše cote, ampak ti pa vsaj ni žal zanjo, ko jo vržeš proč.
Jz še vedno ne vidim problema, razen, če je danes folk že tok butast, da si misli, da se srečo, zadovoljstvo, užitke, adrenalin,... kupuje s kešom in išče v oddaljenih deželah in tujih kulturah.
Življenje je boj za preživetje. Če ga znaš živet, živiš čisto lepo.

[a_pikica_a]

Tisti, ki imajo dovolj denarja za sproti in še kej več, tega ne morejo razumet. Doma nismo ravno revni, ampak se bojim kako bo šlo naprej. Moji so mi vedno dali, ko sem rabla, sej je pa zgodilo tudi, da so rekli, "nimam od kje ti dat." Čez mesec se komaj preživljamo, komaj pridemo skozi. Stisnemo kjer se le da in hvalabogu nam tudi kdo priskoči kdaj na pomoč. Ampak, včasih me je sram mamo vprašat za karkoli, ker vem da nima. In vem, da njo boli, ker mi nima iz kje dat. Tudi študij sem si izbrala tak, da ostanem doma, da pač ni dodatnih stroškov, čeprav, hvalabogu sem vpisana kjer sem si želela, pač imam srečo, da je ta študij tudi v mojem kraju. Point je v tem, da ne gre za preseravanje o Versaceju pa BMW, ker me boli k. Gre za to, da bi si včasih rada privoščla kaj več, se pocrkljala, npr. kupila kaj od Esprita ali Tom Tailorja in od kar delam si tudi privoščim kakšen krat. Ampak zavistna pa sem tistim, ki se ne sekirajo, če grejo ven jest, če si kupijo majco od esprit in imajo za plačat položnice in povrhu jim še kej ostane.
Avtorico popolnoma razumem, ker vem kako je, če si brez denarja.
Zato se tudi pridno učim, da bom nekega dne postala tisto, kar si želim in poskušala prit do boljšega standarda. Pa ne mislit, da mi tako ni vredu, nasprotno, rada imam družino in sem hvaležna, vem pa da bi bilo dooosti manj skrbi, če bi imeli kakih nekaj sto evrov več.

[gaby_]

Tisti, ki imajo dovolj denarja za sproti in še kej več, tega ne morejo razumet. Doma nismo ravno revni, ampak se bojim kako bo šlo naprej. Moji so mi vedno dali, ko sem rabla, sej je pa zgodilo tudi, da so rekli, "nimam od kje ti dat." Čez mesec se komaj preživljamo, komaj pridemo skozi. Stisnemo kjer se le da in hvalabogu nam tudi kdo priskoči kdaj na pomoč. Ampak, včasih me je sram mamo vprašat za karkoli, ker vem da nima. In vem, da njo boli, ker mi nima iz kje dat. Tudi študij sem si izbrala tak, da ostanem doma, da pač ni dodatnih stroškov, čeprav, hvalabogu sem vpisana kjer sem si želela, pač imam srečo, da je ta študij tudi v mojem kraju. Point je v tem, da ne gre za preseravanje o Versaceju pa BMW, ker me boli k. Gre za to, da bi si včasih rada privoščla kaj več, se pocrkljala, npr. kupila kaj od Esprita ali Tom Tailorja in od kar delam si tudi privoščim kakšen krat. Ampak zavistna pa sem tistim, ki se ne sekirajo, če grejo ven jest, če si kupijo majco od esprit in imajo za plačat položnice in povrhu jim še kej ostane.
Avtorico popolnoma razumem, ker vem kako je, če si brez denarja.
Zato se tudi pridno učim, da bom nekega dne postala tisto, kar si želim in poskušala prit do boljšega standarda. Pa ne mislit, da mi tako ni vredu, nasprotno, rada imam družino in sem hvaležna, vem pa da bi bilo dooosti manj skrbi, če bi imeli kakih nekaj sto evrov več.

a nisi ravno ti pisala v modi o nakupu lacoste torbe, lacoste denarnice ipd. stvari? kako, če ste tako na tesnem z denarjem?

sicer se pa popolnoma strinjam, da denar ne prinaša sreče!
moj primer: sama sem dala dosti na obleke. nisem kupovala nekih hudih znamk in nevem česa, sem se pa zaljubila v benetton in včasih kupovala le tam. z nakupovanjem sem postala skoraj že obsedena.
zdaj sem prvi mesec v mestu kjer študiram. v tem času sem zapravila precej denarja za obleke, kozmetiko, žurke...(skupaj nekje okrog 700€ ali več) in na koncu meseca sem se vprašala, kaj imam od tega? in dejansko nimam ničesar. ne pritožujem se nad ničemer, moje življenje je več kot lepo, ampak dejansko sem prišla do točke, ko sem ugotovila, da me materialne stvari niti malo ne osrečujejo. zdaj lahko brez slabe vesti grem iz butika praznih rok, kupujem samo nujne stvari, ne zapravljam po nepotrebnem. in ne, niti malo nisem 'manj srečna' kot takrat, ko sem na veliko in široko zapravljala.
žalostno je sicer, da obstajajo ljudje, ki nimajo niti za osnovno preživetje. jaz sem skozi take zgodbe začela denar ceniti, ker res nikoli ne moremo vedeti, kdaj bomo sami v takem položaju.

če pa te že tako matra ta lacoste pulover (ker ga imajo vse kolegice) pa enostavno varčuj in varčuj in po parih mesecih si ga kupi. in potem se vprašaj, koliko si zdaj bolj srečna (ker je (LE!) ena kolegica vprašala, koliko je stal!). Me prav zanima, kakšen bo odgovor.

[rachka_]

no, kot sem že rekla. enim nam ni bad kr si ne mormo privoščit konkretno lacoste ali esprit itd.. za mene osebno je naprimer že vsaki mali šoping ( stem mislim, da kupim več ko 1 kos) v h&m-u razlog, da si morm naret finančni načrt, kolko največ lahko zapravim (in ta cifra je večinoma pod 50€), da mi nebo na koncu mesca zmanjkalo keša. in še takšen "šoping" se pri meni lahko zgodi kvečjemu 4x na leto. TO je ena takšnih stvar, o kateri se mi ne da več razmišljat.. ne, kako ne morm it na neko potovanje ampak, da morm za res za vsako "banalno" stvar 5x razmišljat in pretehtat, če si jo lahko kupim.. sicer pa bi o tem lahko pisala v pretekliku, kr kot sem že omenla, si jemljem vse to bolj na izi po novem. kolko se pač da.

[a_pikica_a]

Nakup Lacoste torbice je bila investicija, ki sem si jo sama privoščla in šparala dosti časa. Denarnica pa darilo fanta, ker je vedu, da mi je ful všeč. Drugače pa doma nimam drugih dragih stvari, za kar imam, pa šparam, in si na mesec kupim manj. Npr. za torbico sem šparala kr neki časa, in si drugih nepotrebnih stvari nisem kupovala. Sej vem, jaz bi isto razumela kot ti, zato sem pa stvar razložila.
Drugače pa ja, pomagam včasih z denarjem mojim staršem, ker vem da smo na tesnem.
Sicer je res, da denar ne osrečuje ljudi, ampak če imaš kej več pod palcem se potem ti ni treba sekirat kako boš plačal vse tiste položnice. Pe je že nekaj stresa manj.

[jullia_]

Ravno tako, kot ste ve fovš tistim, ki furajo Versaceja, bi si jst lahko ob pogledu na tvojo denarnico mislila, da ti ziher denar iz riti pada, da si to lahko privoščiš. Hočem povedat, da je težko na prvi pogled pravilno ocenit finančno situacijo drugih ljudi, ker je drag avto lahko ponoči parkiran pred napol razpadlo in nevzdrževano hišo, D&G hlače so pa fejk iz Bosne.

[a_pikica_a]

Ravno tako, kot ste ve fovš tistim, ki furajo Versaceja, bi si jst lahko ob pogledu na tvojo denarnico mislila, da ti ziher denar iz riti pada, da si to lahko privoščiš. Hočem povedat, da je težko na prvi pogled pravilno ocenit finančno situacijo drugih ljudi, ker je drag avto lahko ponoči parkiran pred napol razpadlo in nevzdrževano hišo, D&G hlače so pa fejk iz Bosne.

Ja sej.
Moja sestra je v razredu s punco, ki se preserava, da ima vse firmato, ampak v resnici ima vse iz Bosne, pa audija in ne vem še kaj.
Sam ah, ljudje smo zavidljivi.

[gaby_]

Ravno tako, kot ste ve fovš tistim, ki furajo Versaceja, bi si jst lahko ob pogledu na tvojo denarnico mislila, da ti ziher denar iz riti pada, da si to lahko privoščiš. Hočem povedat, da je težko na prvi pogled pravilno ocenit finančno situacijo drugih ljudi, ker je drag avto lahko ponoči parkiran pred napol razpadlo in nevzdrževano hišo, D&G hlače so pa fejk iz Bosne.

Ja sej.
Moja sestra je v razredu s punco, ki se preserava, da ima vse firmato, ampak v resnici ima vse iz Bosne, pa audija in ne vem še kaj.
Sam ah, ljudje smo zavidljivi.

se strinjam, da je dejansko finančno stanje posameznika zgolj na zunajni videz zelo težko oceniti. recimo imamo dobro situirane ljudi, ki imajo (pre)več denarja in samoumevno kupujejo v malo dražjih butikih (ker je to za njihov sloj primerno, ker so od malega navajeni kupovati v takih trgovinah, navajeni na določene izdelke itd.) in jih malo briga, če mimoidoči gleda, kaj jim piše na riti. so ljudje, ki imajo malo, pa bodo varčevali 3 mesece, da bodo prišparali za te D&G hlače z namenom, da bo čimveč mimoidočih videlo ta znak, in so ljudje, ki nimajo nič in kupujejo fejke z istim namenom kot tisti, ki za original varčujejo mesece. vseeno bi vsak mimoidoči sklepal, u glej ga, d&g, gotovo se kopa v denarju... ampak kot vidimo še zdaleč ni tako.
isto je pri avtomobilih (čedalje bolje opažam, da je slovencem zelo pomembno, da vozijo boljši avto kot njihov sosed, pa četudi so zato do grla v kreditih, lizingih in ne vem še čem). recimo primer je moj sosed, ki je dolžan vsem naokrog, že nekajkrat je žena prišla prosit, če jim posodimo denar, ker so jim prišli odklopit elektriko, telefon (ker niso plačali računov), in potem so pred enim mesecem kupili novega passata (na lising, pa vseeno). medtem pa poznam recimo malo bogatejše ljudi, ki jim avto ne pomeni vse (varnost, udobje, da prideš iz A - B ne nudi samo največji mercedes).
torej, po moje je vse odvisno od vzgoje in od vrednot, ki jih poenotimo. nekaterim pač veliko pomeni, da jim sosed zavida boljši avto, drugim pa spet to ne pomeni nič. vprašanje je samo, kateri so na boljšem.

[a_pikica_a]

Se popolnoma strinjam. Ta sošolka od sestre živi na 30 kvadratnih metrih, če ne še manj, drugače pa imajo jahto, audija (dva), pa kao firmate cunje.
Meni je tako preseravnje čisto smešno. Jaz bi raje vse prodala pa si spodobno hiško ali stanovanje kupila.
Kar se tiče firm oblek in podbnih fint, jaz kupim če mi je nekaj res všeč. Npr. una torba, sej me je kr pekla vset ampak da za kavbojke dam 150, 200 eu da piše D&G, prav smešno mi je.
Tako da je res težko ocenit stanje posameznika. Je pa res, da poznam veliko resnično bogatih ljudi. Ne rečem, so prijazni ampak se počutim res di merda ko me oni peljejo na jastoga in škampe jaz pa njim več kot štrudel ne morm ponudit. In tu me daja zavist, ker pač zavidam da si lahko to kr tako privoščijo.

[Maped100]

to je čisto odvisno od posameznika do posameznika. Itak pa vsi imate ali "poznate" nekoga, ki je premožen in si pač po vaše privošči ali celo preserava. Samo dejstvo je, da on tako ne razmišlja. On ker ima denar, pač živi na drugačnem nivoju kot vi/mi, gre pač v drugačne restavracije, trgovine, avtosalone, počitnice, itd, itd... Pa kaj?

Nekomu biti zavisten, pomeni trpeti ker tega nimaš. Seveda nikoli tudi tega neboš imel, ker tega nebi znal spoštovat.
V vsakem primeru določenim stvarem potem dodajate viške... Jaz sem tudi razmišljal, ko sem gledal prijatelja, kako dobre znamke ima, kako so to dobri materiali in ne ni samo napis D&G, Armani, Prada, LaCoste... je tud material, kroj itd. Mu pa nisem nikoli tega zavidal, on pa se tudi nikoli ni ven metal s tem ali na tak način "joj lej kaj mam, mam novo, je full boljš k uno".
In čas je prinesel do tega, da si tudi jaz včasih privoščim kak kroj, kak copat, kako obleko, ampak gor ne piše na velko OČITNO JE DA NOSIM PRADA, ARMANI, LACOSTE,... ker ne kupujem, da lahko vsi berejo kaj nosim in so mi fovš, ampak ker se dobro počutim v tem oblačilu ali obutvi.

Potem naslednji očitek, kar se tiče avtov, nepremičnin. Pa kaj vi mislite, da to kar tako z kešom kupijo al kaj? Dajte no mal razmišljat kake plače bi mogl met. To so vse lizingi ali pa krediti. Danes se ne kupuje nič na keš ker se enostavno NE IZPLAČA!
Nekdo, ki ima dobro stoječe podjetje z parimi zaposlenimi, kaj pa je njemu na podjetje kupit hišo in 2 avta, on si komot privošči 10.000€ leasinga na mesec. Ampak je treba priznat, da ni kar tako prišel do tega.

Torej, tisti, ki ste fovš in se ne počutite dobro v družbi teh ljudi, enostavno zamenjajte družbo. Če pa nočete pa hočete samo jamrat in pametvat, izvolite... Nobeden vam ne krati pravice, da ste svobodni in hkrati uspešni in imate veliko pod palcem. Vam jo slučajno kdo? Ne! Le vi sami.

Potem pa še izjave: "Ja, če bi imela toliko denarja, bi raje drugam investirala." Ne serite klamf. Kam pa bi vi investiral... sj nimate pojma kaj je investicija - varna.

Priznam pa, še posebej zadnje čase, ko sem več v Ljubljani, se prov vidi kdo dejansko ima pod palcem in kdo dejansko nima. Ljubljana je polna nekih razmaženih pamžov in pičkic, ki itak niso omembe vredni, še manj pa sekiranja. Je kupu oči al pa mami,... da i? "Ja ima D&G, jst pa komaj ZARRO" al pa tak in tak avto.
Ti si si zarro prvoščla, ker si delala prek študenta in znas služit, ter razporejat denar in s tem veliko pridobiš na samovzgoji.
Bravo!

Sm je pa treba dobro premislit in razmislit ter si meje postavit. Materializem ali duhovnost... Eno z drugim je v našem svetu nabolje. Seveda pa vidim, da premnogokrat v tej potrošniški ujmi pozabljamo na neki bolj pomembnega...

LP, Robert

[Maped100]

sploh pa vam povem neki... D&G je največje sranje od vseh teh znanih znamk. D&G kupujejo bosanci in šiptari na boljšaku v Veliki Kladuši, potem pa prodajajo našim trgovcem oni pa drugim po 30x ceni

[p!ka]

OT: ^^ Odvisno kje kupuješ D&G.

[gaby_]

Potem naslednji očitek, kar se tiče avtov, nepremičnin. Pa kaj vi mislite, da to kar tako z kešom kupijo al kaj? Dajte no mal razmišljat kake plače bi mogl met. To so vse lizingi ali pa krediti. Danes se ne kupuje nič na keš ker se enostavno NE IZPLAČA!
Nekdo, ki ima dobro stoječe podjetje z parimi zaposlenimi, kaj pa je njemu na podjetje kupit hišo in 2 avta, on si komot privošči 10.000€ leasinga na mesec. Ampak je treba priznat, da ni kar tako prišel do tega.

ne vem, če je kdo kej napisal, da se avti kupujejo na keš. mislim, da so vsi (vključno z mano) hoteli poudariti, da ima lahko vsak dober avto, ker obstajajo krediti, lizingi (čeprav je zadolžen do vratu, nima za mesečne položnice itd.) - v stilu nek se vidi raskoš!
seveda pa so drugi, ki imajo dober avto, ga kupijo na kredit, lizing in jim ni problem plačati tistih par sto ali tisoč evrov na mesec.
glede podjetnikov; se strinjam. njim se celo splača kupiti avto, hišo na podjetje. ker bodo prej kot v enem letu v plusu. in ja, je res, da niso kar tako prišli do tega. ampak hvalabogu, takšnim jaz ne zavidam, ker imam raje lepo in mirno družinsko življenje kot pa dva avtomobila in vilo.

kar se pa tiče oblačil - o tem sem tudi sama napisala 'par' besed.in se tudi strinjam s tabo. ker dejansko ni logično, da bo kupil pulover za 10€, če ima 10k mesečne plače. ni pa logično, če bo spet nekdo drug kupil pulover za 200€ s 400€ plače.
ja, slovenci vse preveč damo na mnenje prijateljev, znancev, sosedov, in celo naključnih mimoidočih.