Finančna omejenost in njen vpliv na posameznika

[ryu10kyu]

Glede na to, da za 720€ dobiš dva para Prada čevljev...ali 4 puloverje Lacoste(kje je še vse ostalo)...glede na to, da za ta denar komajda prideš do New Yorka...kaj šele da bi si kaj kupil tam...ona pravi, da si njeni znanci vse to privoščijo.
720€ za tak stil življenja ni veliko...720€ na mesec lahko zapraviš če živiš dokaj skromno življenje.
100€ zlahka zapraviš, če greš ven na koncert in pred tem in med tem kakšno pijačko spiješ ali dve. 720€ se meni ne zdi veliko denarja...oziroma se mi ne zdi tolikšna količina denarja, da bi si lahko privoščil vse to, kar je ona naštela da pogreša.
Za 720€ lahko v zdajšnjih časih živiš skromno življenje...ne moreš si privoščiti ne vem kaj.
Torej njeni znanci zapravijo ta denar za prčkarije in ona jim to zavida, da si takega standarda ne zmore privoščiti.
Tebi je škoda zapraviti ta denar za take prčkarije, ker te ne zadovoljujejo...njim pa pač ne. In ravno isto sem ji jaz želel povedati, da to ni osrečujoče delovanje in tak način življenja ni pogoj za srečno življenje...in da jim nima kaj zavidati.
Verjetno si ti Zvončica srečna, kljub temu da ne zapraviš toliko denarja za take stvari.
In to je ta poanta, ki jo želim povedati oz. zagovarjam.

[no angel]

720evrov na mesec za skromno življenje?! OK, če maš družino in kupe položnc za plačat, ja, če si pa en študent ki nima nekih blaznih stroškov in še določeno finančno podporo od doma (al pa tud brez tega, no), pa - hmm?? Js porabim na mesec (če prištejem zravn stanovanje in stvari, ki mi jih plačujejo starši) RES max. 500evrov, pa se mi zdi da SUPER živim in si lahk kr dost privoščim, kar si marsikdo od mojih kolegov ne more.

[jullia_]

Še najbolj se strinjam s tisto, ki je napisala, da denar ni pomemben tistim, ki ga imajo.
Glede praktičnih nasvetov pa, študentsko delo in smotrna poraba denarja

Brez zamere...ni zdaj to napad na tvoje razmišljanje ali tvoj post jullia_
ampak iz prve roke lahko povem, da si nisem mogel s študentskim delom plačati vsega tega, kar ona pravi, da pogreša...za kar ona tarna da si ne more privoščiti in si drugi lahko.
Povprečen študent v Lj. ki dela po 8h na dan in vzemimo neki okvir...ima recimo 4,5€ na h in dela okvirno 160h na mesec zasluži točno 720€...s tem denarjem me ne bo noben prepričal, da si lahko privoščiš tak standard kot ga je ona opisala, da ga zavida svojim sovrstnikom.

Saj to vem, zato pa pravim, da je treba denar smotrno trošit. S študentskim delom ne more nihče živet kot Donald Trump, lahko si pa privošči bowling, kino ali rafting.
Tudi resno dvomim, da si kar vsi njeni prijatelji lahko privoščijo potovanja okoli sveta, razen če je padla v družbo samih japijev Načeloma pri drugih ljudeh precej potencirano opažamo stvari, ki jim jih zavidamo.

Sicer pa moj post niti ni bil direktni odgovor na prvi post, ampak je letelo kar na vse tiste, ki so v resni finančni stiski (beri: jim že nakup študenstkih bonov predstavlja ogromen strošek). Lahko je reči, da to čez 15 let ne bo več pomembno in da je važno, da se imajo doma radi, ampak verjetno se boš strinjal z menoj, da stvari v resnici niso tako preproste, ker je jest pač treba.

[sončk]

Nisi sama, pri nas doma je tut hudo, še posebej ker je mati zdej brezposelna (smo 3je), pa samo brat dela. Jaz čakam na status, da bom lahko kje delala (letos sem zbolela, pa nisem mogla mature delat), ampak vem kaj misliš... Čeprov, recimo, letos spomladi sem si vsak mesec privoščla izlet v H&M (sej iz tm je mela večina mojih bivših sošolcev cunje?) in Zaro, pa nism bla zarad tega nič srečnejša. Zdej si pa že nekaj cajta nism kupla nič novega, pa živim na 'lanskih' in predlanskih cunjah, k so prov tko hude. Sej noben ne opaz, pa neko kiklco, k sm si jo kupila že 4 leta nazaj, vsi pohvaljo!
Tko da zdrži mal, sej bo Samo cenit morš mamico, da se tko trudi zate... Jaz sem v temu dreku že odkar je oče umrl (8 let nazaj), tko da vem kako je. Če ti je res preveč prehudo, si najdi kšne promocije, anketiranje za 1 dan... Moja kolegica ma tut zlo mal denarja doma, pa je mela med poletjem 3 službe, tko da je mela vsak dan zafilan. Pa si je potem privoščla lepe obleke, maturantski izlet, pa še za čez leto ma.

[~NIA~]

sss

[iluzija]

Oh, meni so prav smešni nekateri sosedje (ne toliko v moji, kot v fantovi okolici), ki se jim vidi, da jim denar iz riti gleda in ko pogledaš njihove vrtove, vidiš, da niti malo nimajo okusa za ambient, ker imajo vse tiste wannabe bogataške finte natlačene po vrtu čisto brez okusa.. Nobenega smisla za estetiko, fuj! Denarja kot dreka, izkoristit pa tega ne znajo.

[rachka_]

hm..še pred kakim mescem bi lahko napisala zelo podoben post kot ga je avtorica teme. sem pogosto v krizi in se sprašujem vedno ista vprašanja, ki se skor vedno vrtijo okrog keša. kr v bistvu je to trenutno edini problem, ki ga mam.. sem zdrava, mam ljubečo mamo in sestro, fanta s katerim se ful razumeva.. v bistvu mam ful enih pozitivnih stvari, ki me osrečujejo. in tega se tudi zavedam. čeprav nočem, da bi mi denar (oz problemi, povezani z njim) prišel do živega oz imelo prevelik vpliv na moje življenje..ga žal pogosto ima. čist razumem avtorico temo, čeprav se pri meni ne gre ravno za blagovne znamke no
delam prek študenta in se takorekoč sama preživljam (sobo v študentu mi krije mama)..ampak kr mam fax raztegnjen čez cele dneve in pol še ogromno enih domačih nalog, sprotnega učenja mi ne znese delat več ko 2x na teden (včasih še to ne). in pomoje sem vsaj 3x na leto trdno odločena, da bom pustla fax, da se mi ne da več.. kr se mi včasih res ne da. kr v bistvu mi niti boljša prihodnost ni tredno zagotovljena..kaj šele sedanjost.
ne da se mi vsak f*king teden preračunavat kolko rabim za hrano pa za prevoz domov in kaj bom naredla če mi zmanjka. ne da se mi več gledat enih hlač (btw niso od lacoste) in razmišljat, kako dolgo mi bodo še zdržale..kr pač ta mesec nimam dovolj, da bi si lahko že druge kupla. ne da se mi več gledat enih ponudb za počitnice, kr tudi če je ponudba nevemkak ugodna, se pol vedno pojavijo še eni prostranski stroški in kakorkoli preračunavam, vedno se mi izide minus in posledično nič ni iz tega. še bolj pa se mi ne da več upat in razmišljat, da pa tokrat mogoče le bo, če bom to pa to skenslala, ampak na koncu vidim, da vseeno ne bo šlo in je vedno en hladen tuš.. ne da se mi več upat v prazno.
mogoče malo preveč jamram kar je lahko posledica tega, da nam je doma včasih šlo precej bolje kar se tiče denarja. takrat si niti v sanjah nisem mogla predstavljat, kako je to ko lahko greš enkrat ne mesec ven kr nimaš keša.
meni sicer ni hudo gledat, če si kdo v mojem krogu prijateljev kupi kaj res uau (večina mojih prijateljev je dokaj premožnih). privoščim mu in se veselim z njim, kr itak je še najmanj on kriv, da gre meni slabše.. zato mi je tudi malo glupa ideja o menjavi prijateljev zaradi takšnega razloga.
zadnje čase sem se kolko tolko spravla k sebi.. razmislila o vsem skupaj in se odločila, da se več ne bom sekirala. keša itak nebo več ali manj če se bom.. lahko pa brez sekiranja odnesem kvečjemu par sproščenih trenutkov. tako, da se zdaj pogosteje odzvanjam vabilom na kavo. prej sem jih zavračala konstantno in se je zaradi tega zrahljal stik med mano in parim meni zelo ljubim osebkom kr so si zaradi mojih zavrnitev mislili, da mi pač ni do njihove družbe..meni pa se tudi ni dalo več vsakokrat razlagat, da sem pač brez keša (to je btw. še vedno tabu tema kolko opažam). za nekatere stvari se trudim manj obremnjevat in si včasih privoščit tudi kaj, na kar drugače sploh pomislila nebi.. zatret vest in si privoščit in v tem pol tudi maksimalno uživat. pa tudi, če boš do naslednjega mesca mogla pas zategnit, imaš vsaj en dober spomin in tisti trenutek.. na mene vpliva to ekstremno pozitivno. samo dopustiti si morem.

[enaa]

Mislim da boš enkrat še hvaležna, da ti ni blo dano da bi dobila vse kar si želiš.

Predvsem mislim zaradi tega, ker boš znala cenit eno stvar, ki si jo boš lahko kupila in boš vedela da si si jo res sama prislužila.
Npr. v primerjavi z nekom, ki lahko tisto enako stvar dobi brez problema, a kaj ko mu potem le ta stvar ne pomeni toliko kot tebi, saj si je ni prislužil sam.

Ne me narobe razumeti, tudi komur denar ni problem, je lahko hvaležen, ampak vseeno ...

[[vanessa]]

Ljudje hočejo da bi jih folk na ulici označil 'lejga, un ma pa ful keša', ampak tisti ki so resnično bogati se s tem kaj majo ne bodo hvalili, vseeno jim bo kaj si bodo ljudje mislili ali govorili o njih, ne bodo vlagali v to, da bi se videlo kolk majo (se hvalili z vsem kar majo) ampak preprosto uživali v bogastvu.

točno tko.. tisti k majo že celo življenje denar se ne tolko nosijo in se nimajo za neki več (ok, ne govorim za vsih).. pač nekako morjo zapravit tisti denar in zto kupujejo dobre avte, majo veliko hišo, dajo ful denarja za obleke itd.. kam bi pa s tem denarjem čene? če si lahko privoščijo zakaj pa ne?
poznam enga k nvem če je meu kdaj manj ku 500€ v denarnici, ma tak avto (njegov prvi avto) o katerem lahko drugi samo sanjamo (k ga ma komi 1 leto in dvomim da ga bo naslednje leto še sploh imeu), skozi je oblečen v najboljše firme (armani, lacoste,..), stanovanje so mu kupli v lj itd.. in se ne nosi.. on ma že celo življenje puhno rit denarja in se ne zaveda kako srečo ma (al pa tudi ja, samo da se ne ukvarja s tem) tko ku se tudi drugi ne bi.. je navadn človek tko ku mi, nikoli ni izpostavlju tega da ma keša ku dreka k to je za njega neki normalnega.. in tudi hvali se ne kake obleke ma in ga ne osrečuje, kr to da si on kupi armani hlače je isto ku če bi si mi, k nimamo tko ogromno denarja kupli hlače za 50€.. on je pač navajen na tko visok standard..
njemu ne pomenijo tolko drage stvari, k mu niti s prstom ni treba mignt da jih dobi..
tisti k se pa nosijo in kažejo ku majo drage obleke so taki, k šparajo cel mesec za to da si pol kupijo čevlje za 200€ in to tudi govorijo okoli.. in takih je dosti (al pa mam js srečo da sm obdana s takimi ljudmi)
js se tudi ne valjam v denarju in mam vseeno lacoste čevlje (in 5 drugih k ful niso bli poceni), en par oblek (predvsem hlače) od firm.. js si to kupim zto k mi je všeč, ne pa zto da bom lahko še isti dan raztrobla celem svetu kolko sm odštela za en kos.. če me kdo vpraša povem in tle se tudi konča debata.
in zmeri bolj začenjam cenit take stvari k se jih ne da kupit (srečo, ljubezn,..) ku pa denar.. kr me bo nakup 20 novih oblek osrečlo za 2 dni, pol mi bo pa itak že vseeno.. veselje zaradi ljubezni, sreče, zdravja itd, pa traja fuuul več časa!
tko da js se ne obremenjujem z drugimi in me to ne ovira v življenju.. naj se nosijo k majo denar, če jim paše.. važno, da sm js zadovoljna s tistim kar imam

[Maped100]

če imaš veliko denarja in če se nosiš, ti bo ta "sreča" kmalu oduzeta.
Resnica je pa, da kolikor ga imaš ga moraš vrtet, ker če se nabira... zgnije.

Sam nevem, kako določene družine preživijo z temi minimalnimi neto plačami, stem da so še kje kakšni podnajemniki, otroci v šoli, itd itd... Res mi ni jasno.

Vem da kot študent, so bli še tolarji (120.000 - 150.000 mesečno) sem živel ko ledvička v loju, danes s takim zneskom bi lahko samo "prdel".

Saj dejansko preživiš, samo kaj ko je vsak izhod in hobi tako drag. Greš za vikend ven si ob minimalno 50€, greš v trgovino po kako cunjico in kakšno obutev si ob 100€. Ja tile evroti so super (za trgovce in gostince).

Kava+juice z vodo nekaj let nazaj = 180-200sit
danes = 455 sit ali 1.9€
polnozrtnati kruh = 3.5€

Dejansko je vse še enkrat dražje. Saj tole hrano in izhode še potrpimo, ko pa pogledam zavarovanje za nepremičnine, zavarovanje za premičnine, dajatve državi... fakin norci, koga mi volimo...

[Tonja]

Bistvo in problem je v čem ?

Imaš štipendijo, delaš med počitnicami, z starši pridete tak al pa tak skos mesec, maš topla oblačila, doma imate hrano na mizi, si zavarovana, lahko greš na avtobus ali vlak, lahko greš na kak kofe/pir/vino, lahko greš v kino, imaš šuhe, da jih daš na nogo, maš steho nad glavo, maš možnost, da dobiš zdravila, ko si bolana,...

Kje je problem ?

Da si ne morš luksuza prvošit? Sožalje. Nisi edina.

[enaa]

Se strinjam Tonja.

Vsega imamo in potem jamramo da nimamo še več

[MilkyWay]

Bistvo in problem je v čem ?

Imaš štipendijo, delaš med počitnicami, z starši pridete tak al pa tak skos mesec, maš topla oblačila, doma imate hrano na mizi, si zavarovana, lahko greš na avtobus ali vlak, lahko greš na kak kofe/pir/vino, lahko greš v kino, imaš šuhe, da jih daš na nogo, maš steho nad glavo, maš možnost, da dobiš zdravila, ko si bolana,...

Kje je problem ?

Da si ne morš luksuza prvošit? Sožalje. Nisi edina.

Problem je po moje v tem, da ne vidi več smisla v tem, da je treba skozi razmišljat, kako priti skozi mesec... In da je vse brezveze, ker itak bo na koncu na računu pisalo 0€. Tko sm js razumela...

[darka]

Ko sem bila jaz študentka sem tudi kdaj pa kdaj padla v tako razmišljanje, vendar nisem padla v neki depresijo. Seveda tudi meni ni bilo vseeno, živela sem v študencu, nisem imela avta, delala sem med počitnicami...pa sem imela samo za nujne zadeve. Nekateri sošolci ( ali pa recimo kar precejšen del ), pa so se vozili s samimi novimi avti, punce v oblekah, petkah ( same znamke oblačil )... Jaz sem se tako počutila kot ena siva miška..Ampak je iz vsega tega ena pozitivna plat : skromnost, skromnost in še enkrat skromnost.
In seveda pomisli tudi na ljudi, kateri imajo še manj kot ti ali nič. Koliko je bolnih, ležijo v bolnici, ti pa se svobodno ( zdravo ) sprehajaš in razmišljaš o tem npr. zakaj nimam takih hlač, superg,... Zavedaj se, da nisi zaradi tega, ker nimaš ne vem kakšnih superg, ne vem kater znamke nič manj.

[darka]

Ko sem bila jaz študentka sem tudi kdaj pa kdaj padla v tako razmišljanje, vendar nisem padla v neki depresijo. Seveda tudi meni ni bilo vseeno, živela sem v študencu, nisem imela avta, delala sem med počitnicami...pa sem imela samo za nujne zadeve. Nekateri sošolci ( ali pa recimo kar precejšen del ), pa so se vozili s samimi novimi avti, punce v oblekah, petkah ( same znamke oblačil )... Jaz sem se tako počutila kot ena siva miška..Ampak je iz vsega tega ena pozitivna plat : skromnost, skromnost in še enkrat skromnost.
In seveda pomisli tudi na ljudi, kateri imajo še manj kot ti ali nič. Koliko je bolnih, ležijo v bolnici, ti pa se svobodno ( zdravo ) sprehajaš in razmišljaš o tem npr. zakaj nimam takih hlač, superg,... Zavedaj se, da nisi zaradi tega, ker nimaš ne vem kakšnih superg, ne vem kater znamke nič manj.