Finančna omejenost in njen vpliv na posameznika

[ßabyka]

Že nekaj časa se počutim grozno, ko grem ven med ljudi, v šolo, v trgovino, kamorkoli... Ker me na vsakem vogalu nekaj opomni, kako veliko vlogo ima denar v današnjem času. In se sekiram, zakaj nimam te sreče, da bi se rodila v premožni familiji, kjer bi mi starši zlahka izpolnili razne želje, ki bi jih imela. Gledam določene sošolce, sošolke, prijatelje, znace itd.... Med počitnicami zlahka rečejo da grejo s starši za 10 dni v New York, mama jim kupi Uggsijke kar tako-za lepši dan...povrh vsega majo pa še pouno omaro miss sixty hlač in lacostovih pulovrov...
Priznam, da jim določene stvari zavidam-kot vsak človek kdaj zavida, čeprav bi sama ta denar vložila v drugačne stvari.
Hočem povedat, da sm že sita vsega tega prerekanja okoli denarja, te večne skrbi, ali se bo mesec lepo iztekel in občutka nesvobode. Sama sicer dobivam štipendijo za nadarjene, med počitnicami si najdem kakšno delo, da zaslužim kolikor se da in staršev ne obremenjujem. Čeprav mi še velikokrat kaj priložita...Ampak kljub vsemu še kar ni denarja in če si hočem kaj privoščiti, moram dolgo šparati in gledati na vsak cent. Medtem ko nekaterim vse te stvari in še več plačajo starši-poleg tega pa lahko še vedno razmetavajo z denarjem. Začela sem se zapirat za domača vrata, ker vsakič ko se spravim ven med ljudi, postanem še bolj obupana, kerme okolica vsak trenutek opominja kako ne morem dosti vplivati na takšno stanje kot je sedaj. Ko sem v šoli, samo opazujem, kaj vse si ljudje lahko privoščijo in kako zlahka-sama se pri tem počutim manjvredno... Vem, da so se tudi oni morali potruditi, da so prišli do takšnega standarda kot ga imajo in jih zato tudi spoštujem. Problem je v tem, da ne vidim izhoda iz te ujetosti in mi ta vsak dan jemlje energijo in me napaja s pesimizmom. Včasih se mi zdi, da življenje sploh nima smisla, ker bom vsak dan delala le zato, da bom lahko preživela iz meseca v mesec. Ne vem več kaj naj storim, ker je vsak dan v šoli hujši. Počutim se kot zmazek na listu papirja... Verjetno se to ne veže le na denar, je pa delna posledica tega. Zdi se mi, da se ljudje, ki imajo več denarja-manj sekirajo, prihranijo marsikatero skrb in so nasploh bolj pozitivno naravnani. Hvaležna bom za kakršnokoli mnenje, lepo ali grdo. Pa tudi kakšna izkušnja je dobrodošla in pa nasvet, kako prekiniti ta domnevno neizhodni krog.

[ryu10kyu]

Bistvo je očem skrito

Ti vidiš zunanjo sliko...naj ti povem, da je dražji avto breme...prvo kot prvo izgubiš vsako leto na njem kar nekaj €-ov.
Da ne štejemo poleg registracije, bencina, servisi, itd.
Večino avtov, ki se peljejo po cesti so na lising...torej privoščiš si ga lahko tudi ti, če ti ni škoda dati vsak mesec 300-400€ za obrok...ne rabiš biti milijonar, da navzven izgledaš "situiran".
To, da ljudje nosijo Lacoste in Prada ali Vesrace obleke...malo pomisli ali je to pameten nakup?
Tista obleka je navsezadnje brez vrednosti čez čas in si vanjo dal 500€+...
Čemu si dal za avto toliko denarja in čemu si dal toliko denarja za drage obleke? Ljudje želijo s tem opozoriti nase...da nekaj so pač.
Ampak ali so zaradi tega res nekaj? Ali morda seva praznina, ki jo imajo v sebi...tako kot je polno blišča vsepovsod je tudi beda za tem bliščem velika. Ne povsod ampak po večini pa verjemi da je tako...poznam nič koliko takih primerov.
Verjemi mi, da ko imaš denar ne čutiš potrebe po pokazati se...ko imaš denar ne gledaš tistega avta za 150.000€ in joj kako bi ga imel. Ampak si rečeš sam pri sebi, čemu bi si ta avto kupoval? Dokazovati se ne rabim nikomur...imam avto srednjega razreda pridem od točke a do točke b...ne izstopam in tudi ne želim izstopati!
Ni lahko imeti več denarja kakor ga imajo ostali...svet se potem spremeni in vsi imajo neka pričakovanja od tebe!
Predlagam ti da se veseliš, da imaš zdravo in lepo družino s katero se razumete, pa čeprav imate kdaj problem kakšen račun plačati in se odreči nekaterim stvarem. To je pravo bogatstvo!
Amerikanizem je pa navzven lep in se blešči...navznoter je pa gnil
Poleg tega pa tudi sama veš, da te te stvari ne bodo zadovoljile dolgoročno in ne boš zaradi njih srečna...to je le iluzija, ki nam je podana iz zunanjega sveta...potrošništvo, luksus...kolikor imaš toliko veljaš. Vse to kaže na zgrešene temelje..in ne želi si graditi življenja na napačnih temeljih, ker se ti bo slej ko prej sesulo.
Gradi na sebi in ne boš potrebovala potrditve v zunanjem svetu z nekimi "luksuznimi" kreacijami ali luksuznim avtom in potovanji, da boš nekomu pokazala, da pa nekaj veljaš in da si nekdo!
Vse je v glavi in kjerkoli si sebe s seboj vzameš...za srečo ne rabimo "velikih stvari"...male stvari štejejo, ki so v bistvu te velike stvari! :knuddel: :bussi:

[nefertit]

Popolnoma te razumem. Veš da denar ne prinaša sreče, a hkrati si zavisten vsem, ki ga imajo. Počutim se enako.

Še nekaj let nazaj sem bila z prijatelji na istem rangu. Vsi smo imeli približno enake dohodke - po večini kar smo zaslužili preko študenta. Skladno s tem smo se odločali kam gremo na pijačo, kam na počitnice, kaj bomo komu kupili za darilo,... Težav ni bilo. Po končanem študiju pa je vsem uspelo hitro dobiti službo, razen meni. Še vedno sem brezposelna in kot zgleda tudi brez prijateljev. Preprosto si ne morem privoščiti toliko kot zdaj oni. Ne morem po nakupih vsak teden, ne morem 3x na teden jesti zunaj, ne morem na počitnice v Egipt,... Šele to stanje me je začelo delati zavistno. Non-stop razmišljam o denarju in o tem kaj nimam in tudi ne bom imela. Ubija me tudi dejstvo, da sem si za študij izbrala panogo kjer ni zaslužka (Javna uprava). Tako sem obremenjena s plačo še preden sem jo zaslužila. Hvala bogu da to moje razmišljanje, ne uničuje mojega prijateljstva z njimi. Zaenkrat se s tem borim le v svoji glavi.

[Trouble]

Se strinjam z ryu10kyu
Sicer pa.. prej začneš služit svoj denar, gledaš za vsak cent kam ga boš dal itd itd. prej se naučiš z denarjam delat. in to je samo dobr zate..
Poglej primer:
- v tvoji družini se zgudi tragedija (smrt) -> bog ne daj!, in ti se moraš sama preživeti. sama moraš delati, hoditi v trgovino, kuhati, prati, skrbeti zase. ti boš znala pravilno razpolagati z denarjem (kratkoročno in dolgoročno)
- v družini z denarjem (+tragedija) -> hčerka se mora sama preživeti. ima nekaj denarja od staršev (prihranki) ta denar ji bo držal nekaj časa, počasi bo kopnel.. misliš, da bo ta punca pomislila na to, da more zaslužit denar, da ga bo imela?
Vidš.. ti to šolo imaš..

in ne sramuj se tega, da gledate z družino kako boste pršli čez mesec. poznam veliko družin, ki imajo denar, se kažejo pred drugimi, njihovi medsebojni odnosi so pa na psu. denar je samo kamuflaža.. Pa tudi misliš, da se manj sikirajo? ja, manj se sekirajo kako bodo preživeli mesec, imajo pa sami s sabo tolk veeeeč problemov.

Tko da, punca, ne sramuj se.. in ja, denar ni vse + ne prinaša sreče.. Vse je v glavi, srečo si ustvari sama..

[Zvoncica]

To, da se premožni manj sekirajo in izgledajo brezskrbni, je res le do mere, da se ne obremenjujejo glede denarja. Če ga imaš, ga niti ne opaziš. Če ga nimaš, se sekiraš non stop...

Glej, pridna si, najdi si magar eno službo med vikendi, promocije, strežba, itd.

Veliko ljudi poznam, ki so med faxom delali. Nekateri tudi med srednjo šolo.

Najslabše se je smiliti sama sebi...spravi se na noge, prečekiraj ponudbe za delo. Brez skrbi, če te skrbi "taprava" služba, z več izkušnjami jo veliko lažje dobiš.

[Sweet Princess]

ryu10kyu je lepo napisal. Ni use v denarju. Velik, ne pa vse. Ne obremenjuj se s tem. Moram rečt da sem se poistovetila z nekaterimi tvojim besedami...v določenih stavkih sem videla sebe izpred 10 let. Tudi moja družina je daleč od premožne...so bli časi ko sem bla tut sama zavistna ko je cimra dobila mobitel (jaz sem svojega čez 2 leti!), ko je vsak teden dobila nove obleke (jaz sem nove obleke dobila/kupila 2x na leto), ko sem mela 3000 sit za cen teden (pa je tukaj blo vključen vlak, malce...) Pa sem preživela. In se naučila ravnat z dnarjem. Že res da sem mogla usak tolar 2x obrnit, ampak je šlo...s časom pozabiš na take svtari, in pogledaš 'the bigger' picture'. Bolj kot se obremenjuješ z denarjem, slabše je. Bolj utesnjenega se počutiš. Tut ti boš nekega dne prišla do svoje službe, ko boš konkretno služila svoj denar. In boš ta denar znala cenit. In ga prav razporedit. In si boš lahko privoščila kaj več kot pa si lahko danes...
Dandanašnja družba je potrošniško naravnana...denar, denar, samo denar...več kot imaš več veljaš - pravijo. Verjemi da nisi nič manj vredna če nosiš kavbojke za 40 eur, ne pa tistih za 200 eur...Jaz si jih danes lahko privoščim - ampak mi niti na misel ne pride - zakaj bi dala toliko več denarja za ene glupe havrojke, sam zato ker so xyžnj znamke, če so tiste iz hm za 40 eurou glih tko dobre?! Raje grem s to razliko v trgovino in sestrama kupim kaj lepega za oblečt, plačam kšn račun za mami...Pa se dosti bolje počutim zato.

Tako da...ne obremenjuj se...bodi srečna za to kar imaš. Ljubečo familijo, si zdrava, nadarjena...Pomisli - a nisi več vredna od nekoga ki se okrog vozi z nekim hudim mercedesom in se ne rauzme s starši, v šoli/faxu pa še drugič ponavlja?!

[fun]

ryu10kyu; ful dobr napisano...


Veliko ljudi je zapufanih do grla, samo da si lahko privoščijo stvari "višjega" cenovnega razreda... nekateri majo denarja res preveč, ampak so v sebi prazni... Je pa tudi zalata sredina, ki kupuje kar potrebuje, in ne kar narekuje okolica.

Poizkušaj na svoj "problem" gledati drugače; omenila si npr oblačila. rav tako dobro lahko izgledaš v puloverju, ki ga kupiš za 2oevrov kot v tisem za 200... opazne razlike za večino ljudi ni... Počitnice? last minute variante so dandanes lahko že zelo ugodne...

Razmišljaj v dugo smer; kupuj kar potrebuješ, ne pa tistega kar misliš da moraš imeti ker imajo drugi...

[*QueenBitch*]

Bistvo je očem skrito

Ti vidiš zunanjo sliko...naj ti povem, da je dražji avto breme...prvo kot prvo izgubiš vsako leto na njem kar nekaj €-ov.
Da ne štejemo poleg registracije, bencina, servisi, itd.
Večino avtov, ki se peljejo po cesti so na lising...torej privoščiš si ga lahko tudi ti, če ti ni škoda dati vsak mesec 300-400€ za obrok...ne rabiš biti milijonar, da navzven izgledaš "situiran".
To, da ljudje nosijo Lacoste in Prada ali Vesrace obleke...malo pomisli ali je to pameten nakup?
Tista obleka je navsezadnje brez vrednosti čez čas in si vanjo dal 500€+...
Čemu si dal za avto toliko denarja in čemu si dal toliko denarja za drage obleke? Ljudje želijo s tem opozoriti nase...da nekaj so pač.
Ampak ali so zaradi tega res nekaj? Ali morda seva praznina, ki jo imajo v sebi...tako kot je polno blišča vsepovsod je tudi beda za tem bliščem velika. Ne povsod ampak po večini pa verjemi da je tako...poznam nič koliko takih primerov.
Verjemi mi, da ko imaš denar ne čutiš potrebe po pokazati se...ko imaš denar ne gledaš tistega avta za 150.000€ in joj kako bi ga imel. Ampak si rečeš sam pri sebi, čemu bi si ta avto kupoval? Dokazovati se ne rabim nikomur...imam avto srednjega razreda pridem od točke a do točke b...ne izstopam in tudi ne želim izstopati!
Ni lahko imeti več denarja kakor ga imajo ostali...svet se potem spremeni in vsi imajo neka pričakovanja od tebe!
Predlagam ti da se veseliš, da imaš zdravo in lepo družino s katero se razumete, pa čeprav imate kdaj problem kakšen račun plačati in se odreči nekaterim stvarem. To je pravo bogatstvo!
Amerikanizem je pa navzven lep in se blešči...navznoter je pa gnil
Poleg tega pa tudi sama veš, da te te stvari ne bodo zadovoljile dolgoročno in ne boš zaradi njih srečna...to je le iluzija, ki nam je podana iz zunanjega sveta...potrošništvo, luksus...kolikor imaš toliko veljaš. Vse to kaže na zgrešene temelje..in ne želi si graditi življenja na napačnih temeljih, ker se ti bo slej ko prej sesulo.
Gradi na sebi in ne boš potrebovala potrditve v zunanjem svetu z nekimi "luksuznimi" kreacijami ali luksuznim avtom in potovanji, da boš nekomu pokazala, da pa nekaj veljaš in da si nekdo!
Vse je v glavi in kjerkoli si sebe s seboj vzameš...za srečo ne rabimo "velikih stvari"...male stvari štejejo, ki so v bistvu te velike stvari! :knuddel: :bussi:

S tem se definitivno strinjam.

Razumem pa kaj misliš, tudi jaz moram gledati na vsak cent rada bi prenovila kopalnico pa ne morem ker ni denarja, vsak mesec ko dobim plačo najprej plačam vse položnice in gledam kako denar kopni. Ostane za hrano za čez mesec in mogoče eno stvar na mesec, ki jo rabim. Večinoma svojega življenja ne bi zamenjala za drugega, tudi takega z več denarja ne..se pa tudi mene včasih poloti tista pesimistična misel..zakaj delam intd., če pa potem v bistvu še vedno kar naprej gledam kam gre denar in se odrekam precej stvarem ampak potem čez par dni pa vem zakaj to počnem. Zato, da sem samostojna, zato da živim do določene mere kot hočem, imam čisto vest in sem lahko ponosna nase. Pogledam okrog sebe in vem, da sem zaradi vsega tega takšna kot sem in sem tukaj kjer sem, pogledam prijatelje in vem, da so super in da denar ne igra vloge pri našem prijateljstvu in tako naprej.
Vem, da je včasih težko gledati pozitivno ampak vseeno se potrudi.

[trobentica99]

Pozdravljena!


Jaz sem se počutila isto kot ti in sem bila v isti situaciji kot ti, te popolnoma razumem.
Pol pa se mi je življenje obrnilo na glavo. Sedaj imam denar, manjka pa vse drugo. Drugo pomeni: stvari, ki jih ne moreš kupit: zdravje. Mama mi je tako zbolela, da si z nobenim denarjem na svetu ne more pomagati, dobesedno propada iz dneva v dan, ne more več jest, ker ji umirajo mišice, bolezen je prizadela tudi njen razum in vse ostale funkcije, ki delajo človeka človeka, pa nima niti 50 let.
Pa imam res polno rit vsega, dober avto, stanovanje, oblačila, vse kar lahko z denarjem kupiš. Ne bom pa nikoli več imela zdrave in normalne mame.
Ko imaš vse o čemer sanjaš, v materialnem smislu, ti začenjajo manjkati druge stvari. Iskreno prijatljstvo, ljubezen, itd. Vsaka stvar ima svojo ceno in verjami, da ni vredno, če se sekiraš, da si ne moreš kupiti tega ali onega.
Bodi človek in zadovoljna s tem, kar narediš sama in si lahko sama privoščiš. Če si pa v družbi takih , ki tvojo vrednost ocenjujejo po tem kakšno stanje imaš na TRR, pa hitro pobegni.
Ne se sekirat, če ti manjka kak evro, to so stvari, ki jih pozabiš, verjamem, da te to muči, ne rabiš se pa zaradi tega počutit slabo ali zakompleksano. Tisti, ki te imajo rad, te imajo radi zaradi tega, ker si takšna kot si.
Življenje ti bo marsikaj prineslo; vedi pa nekaj: človek je človek, ne glede na to kaj ima oblečeno ali kaj ima v denarnici, šteje kot osebnost in kot to kaj je iz sebe sposoben narediti in kaj dati, pa merilo tega nikakor ni denar.

[trobentica99]

Pozdravljena!


Jaz sem se počutila isto kot ti in sem bila v isti situaciji kot ti, te popolnoma razumem.
Pol pa se mi je življenje obrnilo na glavo. Sedaj imam denar, manjka pa vse drugo. Drugo pomeni: stvari, ki jih ne moreš kupit: zdravje. Mama mi je tako zbolela, da si z nobenim denarjem na svetu ne more pomagati, dobesedno propada iz dneva v dan, ne more več jest, ker ji umirajo mišice, bolezen je prizadela tudi njen razum in vse ostale funkcije, ki delajo človeka človeka, pa nima niti 50 let.
Pa imam res polno rit vsega, dober avto, stanovanje, oblačila, vse kar lahko z denarjem kupiš. Ne bom pa nikoli več imela zdrave in normalne mame.
Ko imaš vse o čemer sanjaš, v materialnem smislu, ti začenjajo manjkati druge stvari. Iskreno prijatljstvo, ljubezen, itd. Vsaka stvar ima svojo ceno in verjami, da ni vredno, če se sekiraš, da si ne moreš kupiti tega ali onega.
Bodi človek in zadovoljna s tem, kar narediš sama in si lahko sama privoščiš. Če si pa v družbi takih , ki tvojo vrednost ocenjujejo po tem kakšno stanje imaš na TRR, pa hitro pobegni.
Ne se sekirat, če ti manjka kak evro, to so stvari, ki jih pozabiš, verjamem, da te to muči, ne rabiš se pa zaradi tega počutit slabo ali zakompleksano. Tisti, ki te imajo rad, te imajo radi zaradi tega, ker si takšna kot si.
Življenje ti bo marsikaj prineslo; vedi pa nekaj: človek je človek, ne glede na to kaj ima oblečeno ali kaj ima v denarnici, šteje kot osebnost in kot to kaj je iz sebe sposoben narediti in kaj dati, pa merilo tega nikakor ni denar.

[trobentica99]

Pozdravljena!
Jaz sem se počutila isto kot ti in sem bila v isti situaciji kot ti, te popolnoma razumem.
Pol pa se mi je življenje obrnilo na glavo. Sedaj imam denar, manjka pa vse drugo. Drugo pomeni: stvari, ki jih ne moreš kupit: zdravje. Mama mi je tako zbolela, da si z nobenim denarjem na svetu ne more pomagati, dobesedno propada iz dneva v dan, ne more več jest, ker ji umirajo mišice, bolezen je prizadela tudi njen razum in vse ostale funkcije, ki delajo človeka človeka, pa nima niti 50 let.
Pa imam res polno rit vsega, dober avto, stanovanje, oblačila, vse kar lahko z denarjem kupiš. Ne bom pa nikoli več imela zdrave in normalne mame.
Ko imaš vse o čemer sanjaš, v materialnem smislu, ti začenjajo manjkati druge stvari. Iskreno prijatljstvo, ljubezen, itd. Vsaka stvar ima svojo ceno in verjami, da ni vredno, če se sekiraš, da si ne moreš kupiti tega ali onega.
Bodi človek in zadovoljna s tem, kar narediš sama in si lahko sama privoščiš. Če si pa v družbi takih , ki tvojo vrednost ocenjujejo po tem kakšno stanje imaš na TRR, pa hitro pobegni.
Ne se sekirat, če ti manjka kak evro, to so stvari, ki jih pozabiš, verjamem, da te to muči, ne rabiš se pa zaradi tega počutit slabo ali zakompleksano. Tisti, ki te imajo rad, te imajo radi zaradi tega, ker si takšna kot si.
Življenje ti bo marsikaj prineslo; vedi pa nekaj: človek je človek, ne glede na to kaj ima oblečeno ali kaj ima v denarnici, šteje kot osebnost in kot to kaj je iz sebe sposoben narediti in kaj dati, pa merilo tega nikakor ni denar.

[kajira]

ryu10kyu - ti si povsem zgrešil bistvo uvodnega posta. če bi dejansko kdaj bil v njeni situaciji, ne bi opisoval nekih buč, ki nimajo veze. dokler sem jst imela denarja za sproti, se nisem sekirala, čeprav je bilo le za sproti, nič več. potem pa sem naenkrat padla v grozne težave s financami - mami mi ne more dat žepnine, ker ima zaradi bratca polovičen delovni čas, od očeta ničesar ne dobim, ker sva se sprla, sama pa zaradi zdravstvenih težav ne morem delati toliko, kot bi si želela in samo upam, da se čimprej pozdravim. dobesedno moram preštevati vsak cent, da pridem skozi. in to boli. še bolj pa boli, če padeš v družbo, kjer folk nikoli ni imel finančnih težav zaradi razmeroma premožnih staršev. in se nenamerno začneš primerjat (saj smo le krvavi pod kožo), kar boli še bolj. dokler sem jaz imela vedno za avtobus in kakšno pijačo, sem bila tudi pametna, da denar ni pomemben. zdaj je precej drugače. in ne mi mešat zraven neke nesreče v ljubezni, zdravju itd. ker od denarja to ni odvisno. tudi če sem brez keša, imam lahko težave s partnerstvom ali zdravjem, pravzaprav je možnosti za to še več.
avtorici teme pa: go girl! ker sem sama v podobni situaciji, težko rečem kaj spodbudnega, saj še sebe ne znam potolažit.

ryu10kju - ni fora v mercedesih in versaceju, ampak v tem, da imaš za sproti ter se tu in tam lahko pocrkljaš s kakšno malenkostjo, ki je za premožne samoumeven del vsakdanjika.

[Mahagonij]

Bistvo je očem skrito

Ti vidiš zunanjo sliko...naj ti povem, da je dražji avto breme...prvo kot prvo izgubiš vsako leto na njem kar nekaj €-ov.
Da ne štejemo poleg registracije, bencina, servisi, itd.
Večino avtov, ki se peljejo po cesti so na lising...torej privoščiš si ga lahko tudi ti, če ti ni škoda dati vsak mesec 300-400€ za obrok...ne rabiš biti milijonar, da navzven izgledaš "situiran".
To, da ljudje nosijo Lacoste in Prada ali Vesrace obleke...malo pomisli ali je to pameten nakup?
Tista obleka je navsezadnje brez vrednosti čez čas in si vanjo dal 500€+...
Čemu si dal za avto toliko denarja in čemu si dal toliko denarja za drage obleke? Ljudje želijo s tem opozoriti nase...da nekaj so pač.
Ampak ali so zaradi tega res nekaj? Ali morda seva praznina, ki jo imajo v sebi...tako kot je polno blišča vsepovsod je tudi beda za tem bliščem velika. Ne povsod ampak po večini pa verjemi da je tako...poznam nič koliko takih primerov.
Verjemi mi, da ko imaš denar ne čutiš potrebe po pokazati se...ko imaš denar ne gledaš tistega avta za 150.000€ in joj kako bi ga imel. Ampak si rečeš sam pri sebi, čemu bi si ta avto kupoval? Dokazovati se ne rabim nikomur...imam avto srednjega razreda pridem od točke a do točke b...ne izstopam in tudi ne želim izstopati!
Ni lahko imeti več denarja kakor ga imajo ostali...svet se potem spremeni in vsi imajo neka pričakovanja od tebe!
Predlagam ti da se veseliš, da imaš zdravo in lepo družino s katero se razumete, pa čeprav imate kdaj problem kakšen račun plačati in se odreči nekaterim stvarem. To je pravo bogatstvo!
Amerikanizem je pa navzven lep in se blešči...navznoter je pa gnil
Poleg tega pa tudi sama veš, da te te stvari ne bodo zadovoljile dolgoročno in ne boš zaradi njih srečna...to je le iluzija, ki nam je podana iz zunanjega sveta...potrošništvo, luksus...kolikor imaš toliko veljaš. Vse to kaže na zgrešene temelje..in ne želi si graditi življenja na napačnih temeljih, ker se ti bo slej ko prej sesulo.
Gradi na sebi in ne boš potrebovala potrditve v zunanjem svetu z nekimi "luksuznimi" kreacijami ali luksuznim avtom in potovanji, da boš nekomu pokazala, da pa nekaj veljaš in da si nekdo!
Vse je v glavi in kjerkoli si sebe s seboj vzameš...za srečo ne rabimo "velikih stvari"...male stvari štejejo, ki so v bistvu te velike stvari! :knuddel: :bussi:

Eh ne razumes.
Ne gre za fovsijo niti za kako hotenje po materialnih dobrinah.
Gre preprosto za to, da je depresivno, ce moras pogosto delati kompromise med aktivnostmi in dobrinami, ki so povsem vsakdanje in ne luksuzne, ker si lahko privoscis samo par le-teh. Taki ljudje ne morejo dohajati zivljenskega stila svojih prijateljev in ostajajo doma in se odtujijo. Njihovi prijatelji gredo vn, se druzijo, gredo skupaj na morje ali kako potovanje, oni pa so zraven samo vsakic 10ic ker si pac tega niti slucajno ne morejo privoscit. To zelo vpliva na socializiranost.
Eni majo se hujse situacije, ko je vprasanje ce bodo sploh imela za bus za cez mesec, in lahko na faksu samo gledajo kolege ki grejo jest, oni pa ne morejo. Noben mi ne bo reku da bi ob parih letih tega ostal ravnodusen in takemu cloveku ne pomagajo modrosti o tem kako je bogastvo prazno in avto strosek.

[Yazmeen]

Ja, denar je ratu ena zlo pomembna zadeva v današnjem svetu, ker smo tud mi postal eni velki materialisti. Mal ljudi je, k vid še kej lepga npr. v sprehodih v naravi, neee, dons je treba it kupovat cunje, kozmetiko..., v kino, na bovling, v toplice, na masažo...in če si tega ne morš privoščit, se takoj počutiš slabo in nekak manj vredno. Taki smo ratal, na žalost. Ne najdemo več sreče v majhnih stvareh in dejanjih.
Te pa drgač čist razumem, tud pr nama z mami je blo tko, ko sm še pr njej živela. Delala je v fabrki za mejhno plačo, jst sm hodila daleč v šolo in že to, da mi je dala za karto za vlak in za malco, je blo za njo velik in je mogla gledat na vsak tolar, da sva pršle skoz mesec (in jo zarad tega ful spoštujem). Kšnih novih cunj sm imela bolj mal in sm bla vsa nesrečna, ker so mele nekatere sošolke vsak dan neki novga. Ampak, ko sm pa kej dubla, oz. sm si kej kupla, sm bla pa ful vesela in sm ful cenla tist kos oblačila, al kar kol je že blo, tud če je bil rabljen parfum od sestrične, k se ga je ona naveličala.
Zdej živim na svoje, delam, plačo mam tako, da (zaenkrat) lahko normalno preživim iz mesca v mesec (lih kšnga luksuza si ne morm prvoščt) in zdej mam omaro polno novih cunj, kozmetike, čevljev...ampak a veš kaj? To mi sploh nč več ne pomen! K maš enkrat polno rit vsega, tega ne znaš več cent, ti postane vse to čist samoumevno. Zarad tega si lahko še zmer nesrečn v seb.
Hočem ti povedat, da sreča ni v novih cunjah, v luksuznem avtomobilu, v fancy čeveljčkih..., ampak da bi blo za vse nas fajn, da bi se naučil srečo iskat drugje in bi blo dost stvari drugačnih na tem svetu

[Mahagonij]

Zgleda da se bo tole spet spremenilo v bazen kozlarije tipa "bu hu materializem, delaj na sebi". Skoda k na troli ne sprejemajo notranje srece kot placilnega sredstva.