Finančna omejenost in njen vpliv na posameznika

[Yazmeen]

^^Ja pol pa ti dej en pametn nasvet Kaj bi ji pa ti napisu?! Da nej se obes, ker nima dost dnarja, da bi šla na potovanje?! Tko je, sej vsi vemo, da brez denarja dons ne gre (nis tople vode odkril!), da smo vsi postal eni materialisti in da je hudo, če ga ni dost, ampak dost za osnovne stvari za preživetje, mislm. Zdej ti pa ostane, da se boš sam seb smilu, ker si ne morš vsak mesec nabavt novih cunj, al se boš pa nauču uživat v kšnih drugih, mal manj materialnih, stvareh.

[g00fy_qa]

Najprej nekaj o znamkah (oblačil, obutve, zobne nitke ...)... ljudje se identificiramo z znamkami. To deluje po logiki: oblekla bom lacoste pulover, vztrajno pazila, da bo krokodil viden in s tem pokazala svetu, da sem premožna, spadam v višji razred in da torej nekaj veljam. Znamke so vedno tu zato, da jih pokažemo in se z njimi dokažemo. Dajejo nam občutek, da nekaj, nekdo smo. Ampak takšno in podobno identificiranje z materialnimi stvarmi je kvečjemu bežanje pred pravim vprašanjem kdo smo, ki nikoli nima odgovora v materialnih stvareh.
Prav tako ti denar ne more prinesti sreče. Kakorkoli živimo v svetu, kjer je pomemben za preživetje in kjer skorajda ne moreš srečno živeti, če ga nimaš, ti hkrati sreče nikoli ne zagotavlja. Ta se skriva, morda bolje rečeno odkriva, v povsem drugih stvareh. Jaz sem si letos poleti začela zapisovati trenutke, v katerih sem občutila, da se zaradi tega RESNIČNO splača živeti. Noben ni neposredno vključeval denarja. In nobenega ne bi zamenjala za 1000evrov.

Še kakšen praktičen nasvet: nakupuj v času razprodaj, potuj po last minute ponudbi, ne zabijaj denarja tam, kjer to ni potrebno in si občasno privošči tudi nekaj za dušo - brez slabe vesti. Navsezadnje je denar tu zato, da nam pomaga pri doseganju zaželjenih ciljev in ne zato, da nas ovira.

[študentka20]

kako te potoložati? tak bom rekla,da se za vsakega najde rešitev, samo pogledat moreš malo bolje. tudi v naši familiji se bol težko prebijamo skozi mesec,ker je mama samohranilka in more nahranit dva otroka,pa še za stroške poskbet. pa tudi dobi na mesec okrog 500 €,od tega je samo osnovnih stroškov, brez hrane, za 250 €. in potem more z ostalim denarjem oblečt sebe in mlajšo sestro. in seveda da nam gre kdaj pa kdaj na knap. in si tudi ne moremo privoščiti vsega najbolšega. pa zarad tega nismo nič kaj manj vredni. tudi ostala žlahta ni bogata, in kar se kolegov tiče...ob sebi imam tako družbo s katero se razumem, ne glede na ali ima kdo denar ali ga nima. ožji krog smo tako ali tako sami študentje,ki delamo prek študenta,kolk se le da. in s tem valda pomagam tud mami.tako da...rešitev je vedno.

zdaj če te ta družba spravlja v depresijo,ker se oni ne vem kako pohvalijo z luksozom,pa se umakni. recimo zase vem,da bom nekaj nardila če se bom le šolala. faks lepo furam,kar se pa prihodnosti tiče: vsi vemo,da ne glede na to,kakšen faks maš si brez vez nula. pač zavedam se,da če bom faks sfurala da bom s tem sebi dala 100% šanse za lepšo prihodnosti. je pa pač dejstvo da ne vemo kaj nas čaka. če pa pač nebi faksa nardila, pa bi se valda tolkla po glavi.

[Tysia]

Hja, denar je pomemben in ni. Če človek "ima samega sebe" v pravem pomenu besede in je vztrajen ter je denar visoko na njegovem vrednostnem sistemu, je v svetu, ki ga poznamo mi, ki uporabljamo računalnike in internet velika verjetnost, da bo sčasoma prišel do želenega denarja, tudi večjih količin in čeprav nima vez ter izvira iz revne družine.

Ko ga nimaš in če se načeloma družiš z ljudmi, ki ga imajo, potem imaš priliko za razvoj svoje osebnosti v drugo smer. Sprememba vrednot, delo na svoji osebnosti, delo tudi za denar (odvisno, kako si zadeve zastaviš).

g00fy_qa, da denar ne more prinesti sreče, se skoraj strinjam. Res je, da so "ta vredne" zadeve brezplačne. Ampak, če to poveš človeku, ki je bolan in bi mu neznosne bolečine odpravila le draga operacija, ki pa je zdravstveno zavarovanje ne krije oziroma do nje ni upravičen, dvomim, da bi se strinjal. Njega bi nekaj cvenka gotovo osrečilo. Pravzaprav bi mu lahko postavilo temelj, na katerem bi potem gradil svojo srečo.

Denar je sveta vladar, pravijo. Hm, kako trapasto in zaenkrat še nujno potrebno. Tako družbo smo ustvarili, v taki se "moramo" naučiti preživeti.

[no angel]

Se čist strinjam z Mahagonijem. Itak je jasno da te žre, če vidiš da si ne morš privoščit pol tistga kar si lahk tvoji kolegi ... pa sej se tle ne gre za nevemkakšne drage cote in podobno, ampak js tud vem da bi mi blo hudo če bi moji kolegi hodli na pijače, v kino, na kakšne izlete, js pa ne bi mogla nikamor, ker ne bi mela dnarja. Men je čist logično da so ljudje, ki se znajdejo v taki situaciji, nesrečni. In to še ne pomeni da želijo met lacoste puloverje pa ne vem kaj. Poznam kr dost ljudi, ki morjo dejansko pazit na vsak cent in na koncu mesca še za vlak nimajo. Kak nej bo človek srečn, če se pa dejansko sprašuje, kak bo pršu čez mesec? Js vem da ne bi bla. Nimam pa kakšne pametne ideje, kaj nardit ... čimveč delat če se da, druge tk ni. Pa men se zdijo fraze kot "denar ne prinaša sreče" navadno sranje, sej itak da ne prinaša sreče, sam če maš denar, sploh ne veš kak je tistim, ki ga nimajo. Ko ga nimaš za neko normalno življenje, pa verjetn precej drugač gledaš na vse skup.

[Yazmeen]

Dobr, kokr sm jst razumela avtorco te teme, ni tko hudo, da tud za preživet ne bi mela, ampak si pa ne mor ne vem kaj prvoščt in iz tega sm jst izhajala v svojmu postu. In ja, denar je nujen, ni pa rečen, da če ga maš, da boš zarad tega srečn

[MilkyWay]

Lahko ti rečem, da bodi vesela in ponosna, ker imaš Zoisovo štipendijo... Verjamem, da ti ta štipendija močno pomaga pri prebijanju skozi mesec, tvoja naloga je še, da jo ohranjaš z dobrim uspehom... In si še naprej pomagaš z njo...

Glede stila življenja "iz rok v usta" pa samo to: Veliko jih je takih, katerih njihova najbolj pogosta misel je Kako preživeti skozi mesec. In cel mesec garajo, da dobijo tistih par €€, na koncu pa itak vse "zapravijo" (v navednicah zato, ker tega denarja ne zapravljajo, ampak ga porabijo za preživetje, za razne položnice, hrano...). Ostane jim 0€, mogoče kakšen cent več...

In kje je v tej revščini smisel življenja? Ne morem ti točno odgovoriti (sicer tudi sami nismo v najbolj rožnatem stanju s financami, ampak se borimo iz mesca v mesec, sama brez štipendije in iskanjem službice...). Meni, kot pozitivni osebi, pomaga, da jemljem vse pozitivno. Vse spreobrnem tako, da bo meni pašalo. Lahko se sliši nemogoče in ohinsploh osladno, ampak pri meni deluje. OK, težko pričakovane republiške štipendije nisem dobila, ni pa še tuki konc sveta. Na ta neuspel poskus zbijam kar neki šal... Ker vem, da se bom na koncu izvlekla iz tega dreka. Našla bom eno bogo službico, s katero si bom lahko tudi kaj več privoščila, kot pa samo mesečno vozovnico, bone in trojne bele nogavice. In potem ne bo use tako črno...

Punca, ne smili sa sama sebi... Smisel življenja JE! Pri vsakem obstaja... Ne dovoli, da ti ga iščejo drugi...

[ryu10kyu]

Mislim, da se povsod najde človek, ki bo lahko rekel, da njemu pa v življenju ni lahko ali mu ni bilo lahko.
Ah...bili so časi, ko sem jedel samo makarone in paradajzovo omako cele dneve za kosilo. Edina razlika, ki je bila, da so bili makaroni različne sorte...enkrat špageti, enkrat polžki, enkrat vrtinčasti,itd.
Računi so se nabirali in nabirali in nisem našel poti iz te situacije. Nisem se obremenjeval z Mercedesi ali Versace oblekami, ki jih ljudje nosijo ali vozijo ampak s tem, kako bom plačal račune in kako iz tega dreka priti ven...imel sem občutek, da se utapljam in komaj diham nad gladino, da ne utonem. In še bi lahko našteval...nisem imel za kavico ali pijačko, da bi ven šel.
Potem so bili časi, ko sem imel ogromno denarja...dejansko sem ga metal stran od sebe...hodil ven žurati...zapravljal za koktejle, kupoval bedarije in drage obleke, čevlje,itd....še sedaj jih imam polno omaro...sam sebi sem se zdel nepremagljiv in vsemogočen svet je bil moj. Moja himna je bila the world is mine.
Potem sem zbolel in nisem mogel delati(očitno pregorel)...imel sem prišparano nekaj denarja, da sem prešel skozi to obdobje(kako mi je bilo žal vsakega koktejla, ki sem ga spil in vsake bedarije ki sem jo kupil)...med tem sem se zavedel, da moram najti neko alternativo kje dobiti denar, da bom preživel v taki situaciji...našel sem pot in sem hvaležen, da sem zbolel in bil nezmožen delati, ker sem med tem časom v bistvu prišel iz te dirke ven. Zdaj živim udobno življenje...spim do takrat dokler ne odprem oči, če me papagaj prej ne zbudi z vreščanjem, ker želi ven iz kletke.
Živim v obilju...živim udobno in na koncu meseca mi ostane denar in še mi raste in raste denar, ker ga stalno plemenitim in ulagam naprej. To mi je postal hobi in sem vesel in hvaležen vsemu za nazaj, da me je do tega pripeljalo kjer sem sedaj.
Ni je več cene, da dam svoje zdravje za denar...moja največja vrednota je sedaj svoboda in mir. S časom ki ga imam na voljo v 24h razpolagam popolnoma sam in mi noben ne govori kaj naj delam in ne vem kaj.
Sem bil do pred kratkim tudi delni solastnik podjetja in vlagal čas vanj...ampak ugotovil, da se mi ne da izgubljati živcev in cele dneve se ukvarjati s tem. Svet se mi je spet vrtel okoli tega podjetja in sem začenjal čutiti posledice stresa...sem se umaknil in grem svojo pot naprej.
Kriza, ki se dogaja se me ni dotaknila in sem vesel, da me ne stiska več ali bom dobil plačo ali ne, da me ne skrbi več koliko se bo kaj podražilo...spet en nov rek z moje strani...ne morete mi toliko zaračunati kolikor lahko plačam.
Ampak živim skromno...živim lahkotno in uživam vsak dan življenje...nič več mi ne pomeni materijalni svet...moj cilj je bil imeti toliko denarja, da mi ne bo več treba se ukarjati z njim. Nisem še docela uresničil ta cilj...ampak sem na dobri poti...pa tudi če bom spet kdaj morda v prihodnosti padel na dno se bom pobral in spet prišel nazaj!
Ne ganejo me luksuzni avtomobili in ne vem kaj...ker vem kaj z vsem tem pride zdraven. Na denar pač gledam drugače in ga ne razmetavam vsepovprek kakor prej. Zavedam se, da je bistvo življenja v zmernosti in v vsem drugem...samo v tistem ne, kar vidimo na tv-ju kot srečo in pot v raj!
Zato se čutim kredibilnega, da temu mlademu dekletu, ki jo svet okoli nje ubija in uničuje, da izgublja na svoji samopodobi, da sanja o stvareh, ki ti sploh ne prinesejo sreče...tudi povem svoje prepričanje, da je sreča čisto nekje drugje. Naj bo srečna, da ima družino in ljudi okoli sebe...pa čeprav ne more iti na morje na Bora Boro in se peljati v šolo ali službo z Bentleyem. Tudi če na njenih oblekah ne piše Armani ali pa Versace, pa tudi če ima torbico strgano morda ali ne vem kaj.
Če nimaš za kavico v lokalu si jo pa doma skuhaj povabi prijatelje in jo na balkonu popijte...je isto luštno...jaz grem v bistvu raje na domačo teraso na kavico imam več mira ni ljudi okoli se vsedem...sem v svojem miru in uživam v sončku...fantazija za malo denarja

Nekateri se pa tolažijo tudi s tem(jaz sicer te tolažbe nisem nikoli razumel...me ni potolažilo):

V Sloveniji 600.000 ljudi dobi manj kot 500€ na mesec...1/3 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine in se vtaplja iz dneva v dan. Torej nisi sama in edina.

Na svetu:
V skrajni revščini se za svoje preživetje bori 1.2 milijarde ljudi, to je vsak peti prebivalec sveta. Vsak dan zaradi lakote umre 24.000 ljudi, kar statistično pomeni, da vsake 3.6 sekunde zaradi lakote umre en človek.
Ljudje dobijo za celodnevno delo plačilo 2usd na dan!
Več kot polovica prebivalcev na svetu nima toplega doma, nima vsakodnevnega obroka, nima toplih oblačil. Ekstremna revščina pomeni, da se zjutraj zbudiš lačen, zvečer greš lačen spat, vmes pa vso svojo preostalo energijo posvečaš temu, da bi prišel do hrane.

[g00fy_qa]

g00fy_qa, da denar ne more prinesti sreče, se skoraj strinjam. Res je, da so "ta vredne" zadeve brezplačne. Ampak, če to poveš človeku, ki je bolan in bi mu neznosne bolečine odpravila le draga operacija, ki pa je zdravstveno zavarovanje ne krije oziroma do nje ni upravičen, dvomim, da bi se strinjal. Njega bi nekaj cvenka gotovo osrečilo. Pravzaprav bi mu lahko postavilo temelj, na katerem bi potem gradil svojo srečo.

V tem primeru bi še vseeno bilo zdravje tisto, ki bi prineslo srečo in ne denar kot tak. Sicer pa razumem kar si želela povedati in se nekako strinjam.
Ampak poglejmo malo drugače... ni rečeno, da ta oseba ne bi bila srečna tudi medtem, ko bi bila bolna oz. da bi bila srečna po tem, ko bi jo operirali. Nekako splošno pričakovana je 'sreča' po operaciji in ozdravljenju, vedar je tu veliko vidikov, ki bi lahko narekovali drugačen scenarij. Tudi, čeprav bo komu šlo v nos, stanje duhovne razvitosti, kontrola nad svojim doživljanjem sveta, različne vrednote...

Ne gre se tu za popolno negacijo denarja, ker potem se res lahko preselimo živet med neka domorodna ljudstva. Živimo v kapitalizmu in za preživetje je potreben denar, tako pač je. Ko pa se ne gre več za vprašanje preživetja (kar se v tem primeru očitno ne) in preidemo na sfero kvalitete življenja, se zadeve spremenijo.
Z zadovoljenimi osnovnimi potrebami je naše dojemanje sveta tisto, ki bo narekovalo kaj nas bo naredilo srečno. In tudi če ne moreš vplivati na ves potrošniški svet okoli sebe, imaš še vedno lahko popolno kontrolo nad najpomembnejšim, nad sabo. Ampak to je seveda veliko težje doseči kot ostajati v trenutni coni, jokati in si želeti materialnih dobrin, ki bi te naj osrečile.

[Gost]

Zgolj kot dodatek: meni se na trenutke skoraj izpahnejo oči, ko na tem forumu prebiram poste določenih uporabnic, ki zapravljajo svoj denar ali denar svojih staršev za res nepredstavljive stvari. Od oblek, dodatkov do potovanj. In vse na zelo visokem nivoju. Vedno se vprašam, če je vredno. Oz. od kod jim denar. In potem tak človek ponavadi še pojamra, kako ima prazno omaro, kako 'nikoli' nikamor ne gre ipd.

[jullia_]

Še najbolj se strinjam s tisto, ki je napisala, da denar ni pomemben tistim, ki ga imajo.
Glede praktičnih nasvetov pa, študentsko delo in smotrna poraba denarja

[Tysia]

V tem primeru bi še vseeno bilo zdravje tisto, ki bi prineslo srečo in ne denar kot tak. Sicer pa razumem kar si želela povedati in se nekako strinjam.
Ampak poglejmo malo drugače... ni rečeno, da ta oseba ne bi bila srečna tudi medtem, ko bi bila bolna oz. da bi bila srečna po tem, ko bi jo operirali. Nekako splošno pričakovana je 'sreča' po operaciji in ozdravljenju, vedar je tu veliko vidikov, ki bi lahko narekovali drugačen scenarij. Tudi, čeprav bo komu šlo v nos, stanje duhovne razvitosti, kontrola nad svojim doživljanjem sveta, različne vrednote...

Se strinjam in sem mnenja, da ima slednje zelo velik vpliv na srečo oziroma doživljanje sreče. Se pa zgodi, da se zavest zaradi kakšnih specifičnih dejavnikov zoži (in posledično »padejo« tudi omenjene kvalitete). Na primer depresija. Poleg tega je zelo težko presoditi, ali imamo res vedno vpliv na svoje doživljanje sveta. Morda na dolgi rok, s pridnostjo in disciplino kar se tega tiče, ja.

Z zadovoljenimi osnovnimi potrebami je naše dojemanje sveta tisto, ki bo narekovalo kaj nas bo naredilo srečno. In tudi če ne moreš vplivati na ves potrošniški svet okoli sebe, imaš še vedno lahko popolno kontrolo nad najpomembnejšim, nad sabo. Ampak to je seveda veliko težje doseči kot ostajati v trenutni coni, jokati in si želeti materialnih dobrin, ki bi te naj osrečile.

Točno tako. Ko so osnovne potrebe zadovoljene (in občasno celo v primeru ko niso), sreča ni odvisna od denarja.

ßabyka, poizkusi ugotoviti, kaj je tisto, kar te pripelje do tega, da se počutiš "kot zmazek na listu papirja". Odmisli denar in si predstavljaj drugačne razmere, kjer ste glede tega vsi enaki. Kako se počutiš? Postavi se v različne situacije. Zakaj misliš, da nisi dovolj dobra, če je to res?

ryu10kyu, čestitke in še naprej tako pozitivno.

[ryu10kyu]

Še najbolj se strinjam s tisto, ki je napisala, da denar ni pomemben tistim, ki ga imajo.
Glede praktičnih nasvetov pa, študentsko delo in smotrna poraba denarja

Brez zamere...ni zdaj to napad na tvoje razmišljanje ali tvoj post jullia_
ampak iz prve roke lahko povem, da si nisem mogel s študentskim delom plačati vsega tega, kar ona pravi, da pogreša...za kar ona tarna da si ne more privoščiti in si drugi lahko.
Povprečen študent v Lj. ki dela po 8h na dan in vzemimo neki okvir...ima recimo 4,5€ na h in dela okvirno 160h na mesec zasluži točno 720€...s tem denarjem me ne bo noben prepričal, da si lahko privoščiš tak standard kot ga je ona opisala, da ga zavida svojim sovrstnikom.

[kr.ena]

Gledam določene sošolce, sošolke, prijatelje, znace itd.... Med počitnicami zlahka rečejo da grejo s starši za 10 dni v New York, mama jim kupi Uggsijke kar tako-za lepši dan...povrh vsega majo pa še pouno omaro miss sixty hlač in lacostovih pulovrov...

Pa vidiš tudi tiste, ki imajo še veliko manj kot ti? Pesimist vidi le tiste, ki jim gre bolje, optimist pa vedno opazi, da so tudi takšni, ki jim gre slabše in je srečen, da ima to, kar ima.
Eno je, če tvoji prijatelji imajo drage cunje in si privoščijo luksuzne počitnice, drugo pa je, če se s tem identificirajo, se hvalijo in te jemljejo kot luzerko, ker tega nimaš.
Pravi prijatelji bodo s tabo tudi, če boš v cunjah iz NewYorkerja in H&M. Prišli bodo k tebi domov na kavo, kot je že eden predlagal. In na počitnice lahko greste v kamp. Ali pa kot prostovoljka preko Rdečega križa pazit mularijo na morje - tam boš videla, da je nekaterim res hudo v življenju. Ne samo materialno.

Glede na to, da imaš Zoisovo štipendijo in študiraš, je zelo verjetno, da v bodočnosti ne boš imela finančnih težav. Razen če so tvoji cilji res visokoleteči - eksotične počitnice dvakrat na leto, drage znamke oblačil, luksuzni avto.
Jaz se imam za kar dobro finančno stoječo, pa se oblačim v H&M, Zari, Orsayu, občasno si privoščim kak Desigual, vozim Peugeota 206 in hodim na povprečne počitnice z agencijo kam v Sredozemlje. Lahko bi pa javkala, da ne morem na Tahiti, da nimam denarja za Escadine kostimčke in Mercedesa. Ampak tega prav res ne pogrešam.

[Zvoncica]

Še najbolj se strinjam s tisto, ki je napisala, da denar ni pomemben tistim, ki ga imajo.
Glede praktičnih nasvetov pa, študentsko delo in smotrna poraba denarja

Brez zamere...ni zdaj to napad na tvoje razmišljanje ali tvoj post jullia_
ampak iz prve roke lahko povem, da si nisem mogel s študentskim delom plačati vsega tega, kar ona pravi, da pogreša...za kar ona tarna da si ne more privoščiti in si drugi lahko.
Povprečen študent v Lj. ki dela po 8h na dan in vzemimo neki okvir...ima recimo 4,5€ na h in dela okvirno 160h na mesec zasluži točno 720€...s tem denarjem me ne bo noben prepričal, da si lahko privoščiš tak standard kot ga je ona opisala, da ga zavida svojim sovrstnikom.

Čaki mal..720 evrov na mesec je ogromno denarja. Sploh za nekoga, kogar hrano mu plačujejo doma, pa predvsem ne preživlja nikogar. Meni finančno popolnoma nič ne manjka, samo ŠKODA se mi zdi zapraviti denar za brezvezne frčkarije. Sej si valda kej privoščiš, sam ni pa treba zapraviti 700 evrov na mesec za cunje, hrano po restavracijah, žuranje pa ostale brezveznosti.