Favoriziranje samskosti

[saarijarvi]

Tudi jaz nimam kolegov, ki bi zunaj hodili do zensk in jih ogovarjali.. Sploh pa ne vseh povprek, dokler ena ne 'zagrabi'.

Vec ali manj s(m)o partnerje vsi spoznali po nakljucju, ob druzenjih / preko skupnih prijateljev / nekaj njih preko spleta, itd.

[hayley]

Ne, da bi bila to neka pogosta ali običajna praksa, s pick-up linom, vsepovprek, tudi jaz še nisem slišala.
Kakšni ljudje pristopajo oz. pride do komunikacije, tako, normalno, ampak ne s pick-up lini.

Ena prijateljica je poročena s tipom, ki ji je dal listek s sporočilom na troli v Lj.
Js sem spoznala lani enega venezuelca, ko se je usedel zraven mene v eni menzi, ko je bilo vse drugod polno in sva se začela pogovarjat in potem večkrat hodila med pavzo skupaj na kosilo.. in še med vikendom, dokler ni začela ta prva korona.. Samo sva imela bolj prijateljski odnos, on je tudi rekel, da pristopa pogosto tako do ljudi, z namenom spoznavanja, ne iskanja punce/ zveze.. To je v njihovi kulturi, ker so bolj taki odprti, še bolj normalizirano/ običajno..

Ostali, ki so kdaj prišli do mene tako sredi dneva so bili pa večinoma bolj neki starejši, ne mojih let in me ni zanimalo..

(Aja pa ne mi zdaj celih teorij nazaj zaradi tega libida, to sem res kar nekaj napisala, kar tako.. ja, mogoče nekateri, še bolj v štud. ali srednješolskih letih hodijo ven (tudi) zaradi spoznavanja nasprotnega spola.. to je pa to..)

[mmm]

.,

[hayley]

Haha, sem prav hotela komentirat že prejšnjič, da bo dal Chaski mmmju nove ideje s to izjavo.

Danes dejtanje za večino tipov izgleda nekako takole: Greš ven, ogovoriš vsako deseto žensko z bednim pick up linom in sigurno bo šla vsaj ena izmed desetih ogovorjenih s tabo še enkrat na zmenek.

[mmm]

.,

[slovenc79]

Danes se jemlje normalnost to, da je normalno biti v zvezi. V tujini in tudi tukaj se počasi trend obrača in postaja počasi norma, da si samski. Število vezanih, poročenih ali skupaj živečih parov se počasi znižuje. To, da je normalno, da je praktično vsak v zvezi se je po mojem pojavilo z baby boom generacijo in generacijo X, Milenijci smo začeli tred obračati. Tudi pred tem mislim, da nikoli ni bil tako velik delež prebivalstva v zvezah kot danes oziroma še nekaj let nazaj. Zato jemljemo zveze danes kot nekaj kar skoraj mora biti.

jaz mislim, da pred baby boom generacijo je bilo biti samski še precej bolj neobičajno. v bistvu bi rekel da so ravno boomerji, še bolj pa X začeli normalizirat samskost, ampak vseeno je poparčkanost še vedno običajno. kar se pa tiče milenijcev in mlajših generacij pa mislim da so vzroki za samskost slabši odnosi med moškimi in ženskami in med ljudmi na splošno, in celo odnos do samega sebe.
problem je to da so odnosi postal vedno bolj kvantitativni in manj kvalitativni - spoznamo precej več ljudi, kar je dobro, ampak tesnih/resnih odnosov je pa (posledično) vedno manj. več ljudi kot spoznaš, več je izbire in strožji so kriteriji za odločitev, s kom hočeš imeti resno zvezo, in velikokrat so to nerealne predstave, posledično pa odpor do prilagajanja.
drugi razlog je, sploh ob vseh teh ljudeh ki jih poznamo in imajo vsak svoje kvalitete (in jih s ponosom kažejo), zavedanje lastnih napak in nepopolnosti - vedno več je socialne anksioznosti, depresije, občutek manjvrednosti, nesprejemanje samega sebe (celo do te mere, da si ustvari novo identiteto) in se marsikdo niti sam ne počuti kot zadosti kvaliteten partner (in tudi ne čuti želje in nima motivacije, da bi se trudil biti)
če se res ta samskost normalizira in bo splošna miselnost to, da pač ne obstaja partner, ki bi bil vreden neke posebne zveze in prilagajanja ali žrtvovanja "svobode", kaj bo naslednji korak? nesprejemanje samega sebe, tako fizično kot psihično, to se v mladih generacijah že kaže. za moje pojme je to korak v ZELO napačno smer.

[capo di banda]

Po prebrani temi se vidi da je neka kemija med Hayley pa Mmm. Ne vem, zakaj se drkata zdaj ko je Mmm javno oznanil, pejta že na drugi zmenk pa se požgita da bo mir...

Glede same teme, pa je favoriziranje samskosti dolgoročno neumnost, večina teh "indijancev" je imelo boleče zveze, zdaj so pa vsi moški "prasci" al pa vse ženske "kurve"

[hayley]

Mah, js sem bila vedno bolj samo prijateljska v pogovoru z mmm, tudi preden sva se prvič dobila, ni bilo nikoli flirtanja iz moje strani in je bila neka pijača mimogrede, na poti iz službe, ne zdaj nevem kaj...
Samo v dopisovanju je bil takrat čisto drugačen, bolj miren kot zdaj odkar sodeluje na tem forumu, če bi zdaj vidla kaj vse je tle pisal, tudi ne vem, če bi se dobila v prvo..

Čeprav kdaj v privat pogovorih mi je prijeten za si pisat, v živo ne vidim prav nikakršnega ujemanja, povezave, kemije pa sploh ne..

Mmm pa itak si je z večimi pisal tu gor. In ne, js ne iščem nobenega novega za te potrebe, že imam, če rabim.

Mogoče se ti zdi, da je kemija, ker njega malo bolj poznam, ker sem se več pogovarjala in bi videl kemijo pri meni pri komunikacijo z vsemi, ki jih sicer poznam..

[capo di banda]

Hayley sm v sarkazmu pisal... Saj se po pisanju po forumu, vid da je Mmm raztresen k kurji futr pa brez zamere Mmm

[Chaski]

Če pa ti do zdaj nisi spoznal nobene dovolj zanimive ali nobenimi bolj zanimivi sam nisi bil všeč, potem my bad.

Sem. Na koncu sem ugotovil, da se računica ne izide. Ali seks in druženje zvečer, da ti ni ravno dolgčas odtehta življenje v zvezi? Mogoče nekaterim, meni ne. In avtorju teme očitno tudi ne. Imam nekaj prijateljev, ki razmišljajo podobno. Glede na to, da poznam enega še iz osnovne šole, večino pa iz obdobja faksa, torej vsaj 10+ let in v tem času noben ni bil v resni zvezi (oz. tudi v kakšni drugi vezi ne, vsaj ne da bi vedel). Lahko rečem, da nas veze pretirano ne zanimajo. Tudi v službi, kjer delam nas je trenutno zaposlenih vseh skupaj 38, mlajša ekipa, kar pomeni povprečno starost okrog 35 let, približno polovico m in polovica ž in lahko zagotovo rečem, da nas je krepko več kot polovica samskih. Tako, da nas mora biti kar nekaj nezanimivih.

Pišeš o strahu, pa temo ta vikend si začel tako, da si napisal, da ti je OK biti samskemu, hkrati si pa dal link, ki ni promoviral tvoje izjave, ampak je iskal psihološke/socialne razloge za t.i. fear of intimacy…

Menim, da je ena od pomembnih stvari to, da sam pri sebi razčistiš in razumeš stvari zakaj so takšne kot so. V primeru, da te je strah intime in si želiš veze potem je to problem. Če ugotoviš da so stvari smiselne kot so, zakaj bi karkoli spreminjal? Za vse ostalo … brez skrbi vse je na svojem mestu.

Star sem 31, in celo življenje sem obdan z kupom moških, hodil sem v šolo kje je bilo 90% moških, delal sem v službah kjer je 95% moških, pa mislim da sem tvojo projekcijo pickupanja videl 1x pri 13 letih na poletnih počitnicah v Bohinju.

Če se to ne bi dogajalo skoraj da ne bi potrebovali pickupov. Kar nekajkrat ko sem sedel ob Ljubljanici v kavarni se je našel kakšen tip, ki je pristopil k kakšni mizi in vprašal za telefonsko ali kakšen instagram. Če ni dobil telefonske je pa naslednji teden ponovil. Enako je z naročanjem in plačevanjem pijač ženskam za drugimi mizami ipd. Vem, da je nekaj časa obstajal nek profil na instagramu, kjer so objavljali opise s tinderjev. Če tisti opisi in slike niso bili delanje idiota iz samega sebe potem ne vem kaj to je. Po drugi strani pa je spet vprašanje kako boš spoznal ljudi ko si npr. 30 + in nimaš nekih prijateljev oz. videvaš vedno ene in iste. Vpisovanje na plesne tečaje, tečaje španščine in ne vem kaj še vse samo zato, da mogoče koga spoznaš je vsaj meni malo mimo.

To 'greš ven' je mišljeno greš ven skozi vrata sredi dneva ali ven kot na žur/ dogodek?

Oboje, z izjemo kakšnih klubov, ki so pa spet poglavje zase. Na ulici, tramvaj postaji, v trgovini, baru, predavanju, razstavi, gledališču…

v bistvu bi rekel da so ravno boomerji, še bolj pa X začeli normalizirat samskost,

To se strinjam. Še vedno pa mislim, da je bil delež poročenega prebivalstva takrat največji. Lahko tudi kakšno generacijo pred tem, ne bom nič trdil. Poroka kot jo poznamo danes pa itak obstaja mislim, da zadnjih 300 ? let. Pred tem naj bi bila pa kot neka družbeno-ekonomska pogodba ali nekaj podobnega tako, da o kakršnihkoli romantičnih zvezah kot pišeš ni mogoče govoriti.
Pred leti sem na tem forumu enkrat že napisal oz. spraševal na to temo. Najboljši odgovor, ki sem ga dobil je bil od Nesanice in verjetno bo tudi edini pravi če te je strah zvez in si zveze vsaj malo želiš:

Moje priporočilo je, da ko spoznaš punco, ki ti je všeč, se ne sprašuj kaj pa potem. Ne zavrti si filma, kako bo čez nekaj let kar takoj. Prepusti se toku, pa tudi če bo kdo od vaju prizadet je to samo še izkušnja več.

Glede same teme, pa je favoriziranje samskosti dolgoročno neumnost, večina teh "indijancev" je imelo boleče zveze, zdaj so pa vsi moški "prasci" al pa vse ženske "kurve"

Očitno imajo na Japonskem še pred polnoletnostjo toliko slabih izkušenj z vezami, da potem naslednjih štirideset, petdeset let niti ne poskušajo več. Nekaj evropskih držav jim z manjšim zaostankom sledi. In ne prikazovat kako so mlajše generacije pomehkužene, ker si marsikdo ko gre za nohte upa povedati in narediti veliko več od vas starejših, ki ste praviloma tiho.

[hayley]

Ok, zignoriral si moje vprašanje o starosti..

Ne vem, pol ste neka posebna družba/ ekipa..
Kar js vidim v svoji generaciji je večina poparckanih.., zdaj je že skoraj bolj aktualno ali imaš otroka ali ne, ne če si vezan.. V moji službi so vsi vezani in z otrocimi, ampak niso mlajša ekipa, nekaj jih je okrog 40, malo čez 40, tako da nima veze najbrž da komentiram.. En je samski, je tudi bil že poročen in ločen..

Drugače ne poznam nobenega/ nobene, ki tako intenzivno razmišlja samo o zvezi, če ti je nekdo všeč, se osredotočis na človeka, ne na to kak odnos boš imel z njim.. Js nisem pri nobenem razmišljala ali bova v zvezi ali ne..

Se pravi si ugotovil, da si raje samski, ne vem kaj sploh delamo tukaj zdaj doktorat iz tega v tej temi, če je to to..

[slovenc79]

To se strinjam. Še vedno pa mislim, da je bil delež poročenega prebivalstva takrat največji. Lahko tudi kakšno generacijo pred tem, ne bom nič trdil. Poroka kot jo poznamo danes pa itak obstaja mislim, da zadnjih 300 ? let. Pred tem naj bi bila pa kot neka družbeno-ekonomska pogodba ali nekaj podobnega tako, da o kakršnihkoli romantičnih zvezah kot pišeš ni mogoče govoriti.

bi rekel da bolj zaradi porasta prebivalstva, je pa bila poroka bolj "nujna" za odnose stoletja nazaj (seveda z drugačnim namenom, ne iz ljubezni), v baby boom generaciji se je začela seksualna revolucija in je vse postalo bolj svobodno.
kar se pa tiče zvez, odnosov, romantike in vsega kompliciranja glede tega - to so stvari s katerimi se ljudje ukvarjajo zadnjih 100, 150 let, pred tem je bil glavni problem lakota, preživetje, zdravje, in skupno življenje je bilo nekako nujno za preživetje (verjetno je bil tudi zato velik uspeh nekoga poročit v bogatejšo družino), o zadovoljstvu v zvezi ni bilo časa razmišljat. mogoče v višjih družbenih slojih, kjer so bili pa spet drugi problemi.

Japonska je fenomen v precej ozirih, kultura je posebna, način razmišljanja, zgodovina in njene posledice.. mislim da je zelo težko kar tako primerjat.

[mmm]

.,

[mmm]

še 1x več mi je uspelo oddati

[Led Zeppelin]

Jaz ne čutim nobenega favoriziranja samskosti.

Sam zase vem da sem extremno samozadosten, in lahko počnem karkoli sam, grem kamorkoli sam, in se izvlečem ven iz vsakega sranja sam.

Ampak, zadnje leto sem ugotovil, koliko romantičnih odnosov sem si sabotiral.
Kmalu sem ugotovil da imam v sebi neke negatine vzorce, kjer se pač bojim opreti, in bitI prizadet, ne zato ker bi imel slabe izkušnje, ampak ker mi je postalo preudobno s samim sabo.
Dobesedno sem postal mojster obladovanja čustev, situacij, začel sem delati scenarije kako se bo nekaj sešlo, kakšna je recimo ta ženska.

Na koncu je vse bulšit, lepo je imeti nekoga, lepo je imeti čustven in spolni odnos ki te napolni z energijo. Je pa včasih naporno, zoprno, moraš biti flexibilen, moraš biti empatičen, moraš se opravičiti, včasih spušiš, ampak dovolj je da enkrat zmagaš.

Sam sem si rekel, da bom čimbolj odprt do ljudi, in da bom poskušal graditi na iskrenosti, ker je dar in ker je to neudobno.
Obenem poskušam sprejemati ljudi in njihove napake, ker imam neko podzavestno prepričanje ki išče šibkost, ker sem tako grob do sebe ko sem šibek. Nekako s tem ko sem začel sprejemati sebe, svoja omejena prepričanja, sem lahko razumel in sprejel tudi druge ljudi.

Plus, želim si nek topel odnos, namesto da bi sanjal o ženski ki bi sprejemala to da bom vsakih par let šel kam potovati za leto dni, bo šla ona z mano.

Jaz priznam da sem bil strahopeten, iskal neke izgovore, in zdaj sem to končal.