Česa vas je bilo strah ko ste bili majhni?

[Hanči banči]

mene je blo zlo strah teme ko sem bla še majhna in mlajša in pa tiste tišine ponoč tko da sem mogla met skoz radio pržgan pa neviht se prav grmenja in bliskanja čeprov me je tega še zdej strah.

[Tigi]

Hely_3 no ena k me razume, da se lahko bojiš polžev... Men so polži tok ogabna pa grozna bitja, da me kr stisne, ko kakšnega vidim in vedno, ko ga vidim, kr obstanem in ne morem naprej... Ko sem bla mejhna, smo meli na vikendu polno polžev, jzt sem tekala po travi in potem tist grozen zvok, ko kakšnega ponesreči pohodiš.... Tisto škripanje in škrtanje in tak kratek piskajoč zvok... Joooooj mene je kr groza k to pišem al pa tiste slinaste sledi, ko veš, da je bil polž tam in pol iščeš, če je še vedno kje v bližini.... Jzt mam take travme zarad tega..... Da ne govorim o močeradih... se sploh nočem spominjat te groze....

Ja se popolnoma strinjam Jau kr pomislt nemorm na ti dve stvari. Ampak kače pa prenašam. No v naravi ne, da jo srečam ampak da jo lahko držim okoli vratu.

Polži in močeradi pa

[Bulma]

Js sm se bala parkljev od Miklavža. :D

Joj,jest tudi Mislim,pa da se ih vsak otrok boji

[Tigi]

Uh parkelnev se nikoli nism bala. To sm bla pa korajžna ker ko sm bla mala me je edn prjel jst sm se obrnila in zavpila: "Ne boš me!!!" in ga v tistem full močno potegnila za jezk, da je skor preobleka dol padla. On je se je sam hitr prjel za glavo in samo presenečno je gledu pa še dva zraven

[*cream*]

pijancev je mene tut strah

[Emina]

Česa vas je blo strah ko ste bli majhni, pa vas zdej recimo ni?

Drakule , sploh nisem mogla zaspat z odkritim vratom.

[bunnyka]

Najbolj sem se bala teme...je moglo bit vedno nekaj prižgano...da sem lahko zaspala.

Same here

Sicer pa..bala sem se grmenja pa se cesa..samo zdaj se ne spomnim cesa

[*melby*]

Bala sem se treskanja, teme, pajkov - teh se še danes, velikokrat sem pod posteljo pogledala, če se slučajno kdo spodaj skriva ... pa verjetno še česa, ampak se zdele ne spomnem

[tmalaa]

jst sem se pa duhov full bala.. sploh nism mogla zvečer takoj zaspat, ker sem se bala, da me bo rpišel kak uzet..
al pa predn sm šla na WC sem vedno prej pogledala u školjko, če je slučajn kaka žival notr.. sem se bala, da me bo pojedla kaka žival, če bi bla noter..

[tjashika_]

Jst sem se bala, da je kdo pod postlo ... zato sem mogla bit zmerej pokrita čez nogice, ni šans da bi spala nepokrita, tut polet ne.
Pa po stopnicah sem šla zmerej ful hitr, ker sem mislna, da bo kr eden prteku za mano.

hehehe,jst isto...prou strah me je blo d me ne bi kir za noge ponoč zgrabu,tk d sm bla vedn pokrita...in to glede stopnic je enako aia pa parklov sm se tut bala ja...

[kai]

Js v bistvu vse strahove iz otrostva se vedno imam, samo da niso tako mocni. Vedno sem se naprimer bala, da bo nekdo tuj prisel v mojo sobo. In posledicno se zdaj ne dovolim vstopa komurkoli. Pa globoke vode sem se vedno bala, najhujsi strah, da se bom utopila. Tudi tega imam se vedno, vendar v otrostvu nisem znala razloziti ostalim, da v morje pac nocem iti in sem bila ponavadi skoraj prisiljena, da sem se kopala. No, zdaj vsaj lahko recem ne.
Vedno sem se bala, da se bodo starsi razjezili, ker sem vedela, kaj sledi.
Vedno me je bilo strah, da se bo mojemu mlajsemu bratcu zgodilo nekaj groznega in sem bila zato tudi precej zascitniska. Kar sem se vedno, ceprav mu gre to ze malce na zivce.

Pa se veliko strahov... strah pred visino, ampak ne, da bi se mi zvrtelo, pac pa da se bom sama vrgla v globino in s tem povzrocila trpljenje ostalim. Smrti same po sebi se pa nikoli nisem bala.

[monroeGirl]

Nevihte. Teh me je blo od vedno strah, pa še zdej me je fuuul...sploh če se res ful bliska in se sliši kot, da bi se kej lomilo...

jz se tut ne počutm dobr ce slism bliskanje pa grmenje

[||MuCkAa]

Nevihte. Teh me je blo od vedno strah, pa še zdej me je fuuul...sploh če se res ful bliska in se sliši kot, da bi se kej lomilo...

OK, jaz tudi in to ZELO ZELO... se danes
Ko sem bila mala sem se bala teme (itak), pa bala sem se mojih omar... ces, da je notri bog (zakaj taka fobija, nimam pojma ), tudi kac, tujcev in mnozice...se danes (vedno imam obcutek, da me od zadaj nekdo zabode )

[Ewchk]

Vedno mi je blo bad zjuti ustat ... pošasti pod postlo...
Pa ko je bil Miklavž nikol nisem hotl 1. ustat k me je blo strah da je parkl še tm (pa sploh nism bla ful poreden otrok da bi me strašil s tem al pa kej... kr od nek sm to mela).

[u_k_i]

okej jaz sem imela bolj čudne fobije...strah me je bilo nagubane posušene barve na enem stolu na vikendu...ko sem zagledala tisti stol sem bežala

pa enega fotrovega bratranca...sem zlezla mat pod kiklo, ko sem slišala da žvižga(vedno je žvižgal med hojo)