Česa vas je bilo strah ko ste bili majhni?

[br0ken heart]

Sem se bala in se se bojim: pajkov, kac in ponoci teme v moji sobi, tak da sem vedno k steni obrnjena ko grem spat ker mam filing da nekdo za mano stoji. Bog ne daj da pozabim roleto dol spustit, al pa da me lulat pritisne in se morem vstat Me je kr groza!!

[*kayka*]

Ko sem bila mala sem se bala: teme, vampirjev, pajkov, tko ce sem bla sama doma, kksnga nepovabljenega gosta...

Od tega se zdj še kr bojim: teme,, pajkov, bit sama doma, nepovabljenega gosta+višine, hitrosti

Jao, kaka sm

[mulatto_f]

jz sm se strašno bala vode, da sm imela na morju na obali svoj mali bazencek, v bazencku svoje vedrce in sele tam je lahko blo par cm vode

danes je pac voda (morja, bazeni, reke, potoki....) moja droga

[Yazmeen]

Jst sm se ful bala teme in mi je mami mogla zmer pustit pržgano luč, da sm lahko zaspala.

Enkrat sm pa lih ujela en del ene grozljivke o vampirjih in sm se jih pol na smrt bala, nism upala it spat, k sm misnla, da me bo pršu kšn vampir ugriznt. Pol sm kr hotla križe tm okol sebe naštimat

Pa k sm bla mejhna, smo mel psa in ga je napadla stekla lisica, mami jo je nekak fentala, ker je bla čist zmešana, psa smo pa mogl dat stran, ker ga niso cepl prot steklini In pol sm se zmer ful bala it sama kam ven, ker sm zmer misnla, da me bo stekla lisica napadla.

Aja pa prepričana sm bla v to, da duhovi obstajajo in če je ponoč kje kej zaropotal pa to, sm misnla, da je duh pršu.

[mariposa18]

No jst sem bila prav strahopetno bitje, bala sem se:
* grmenja in bliskanja
* žab, močeradov ,ker smo me strašili da bom dobila tako kožo, če me slučajn polula
* kač...no sj teh se še danes bojim
* pa ful me je bilo strah it po gozdu, ker so mi govorili da tam prebiva nek gozdni mož...jst neumnica sem jim pa vrjela

[Nita*]

bala sem se kleti, vsakič ko sem šla mimo sem cela panična gledala proti kleti, k sem mislila, da tam živijo kaka strašila...

[Karja]

js sm se bala teme, kač, duhov, kleti,... pa še zmeri se lih dons ponoč nism mogla nazaj zaspat k sm sanala d sta me 2 kači napadli edin bliskanja pa grmenja pa klovnov se pa ne bojim več

[Aloha]

Js sm se u svojih rosnih, občutljivih in nedoužnih letih bala velik mnj stvari, kt se jih bojim dons .

Spomnem se, da je mami eno zimo nosila nek hjuđ rjau krznen plašč, k ji ga je stara mama uturila. In kr je en dan mau dli ni blo iz službe, sm se jst, dete malo, na smrt prestrašla, da je kdo mislu, da je medved in jo ustrelu.

U bloku smo mel zlo temačne kletne prostore, pogost je brlela sam po ena žarnca, kleti so ble med sabo ločene z lesenimi letvicami, tko da se je vidl not. In vem, da mi je bla cela muka tist mali bicikl usakič not pelat, kr sm parkrat vidla u pou temi, da neki ždi za ograjco in ma ful velika (pokončna!) ušesa. Misnla sm, da je podgana.

Ko sm en dan pršla iz šole, sm si šla u kuhno neki za u želodčk iskat. In sm bliz kante za smeti uočila eno barvasto, svetlikajočo žuželko. Panika cela. Kr so bla vrata od kuhne drsna, sm se ustrašla, da bi žuž prlezu za mano, zato sm pred njih prvlekla cele kupe knjig, jih zložila u en velik "stolp" in upala, da ga ne bo vn, dokler mami ne pride domou.

[Maudisa]

Uf,jaz sem zmeraj za to mela domišljijo.

Rada sem hodla kdaj spat v spalnico in se stisnit ateju.In mi je blo ful všeč,ko še mi je prebral kakšno pravljico pa tak.In sem zaspala.Sam bog nedaj,če sem se zbudla sred noči in sta ona dva spala.Te sem začela gledat v omare,ki stojijo nasproti postelje.In če je bla katera priprta,sem mela vedno občutek,da bo kak okostnjak ven pogledal.Tak,ki bo živ.In sem bla tiho,ko miš in sam gledla,da ne bo kaj ven pokukalo.Od kod mi to,niam pojma.

Potem,če smo zvečer gledli kakšno kriminalko ali pa kaj podobnega,kjer je bil kakšen umor.In sem bla spet sam tiho in gledla.Če me je tiščalo na wc,sem tolk časa držala kolk sem lahko.Ko sem že mogla it,sem previdno stopla v kopalnico in pogledla v tuš kabino,če je kdo tam.Vedno sem si predstavljala,da tam leži v krvi rdečelasa ženska.Itak,da ni blo ničesar,sam jaz sem šla hitro ven,kot da mi gori za petami.

Pa enkrat sem se sred noči zbudila in se začela jokat.Ko je prišla mama,sem rekla,da nek moški po tiho hodi po kuhinji in da bo vsak čas me prišel pogledat.

Pa ko sem bla mala,me mama nikakor ni mogla prepričat,da bi šla v cerkvo malo pogledat.In pol enkrat ji je nekak uspelo.Mene pa je blo strah,ko ne vem kaj.Sem se sam začela sred maše jokat in sma šle ven. Grozn je bil tisti župnik,vonj,tisti kipi..vse.No,sam glede cerkve še imam zdaj,če že morem stopit vanjo (v času pouka smo vsako leto šli nekaj krat) me spreleti tak nek nori filing.Ful se neprijetno počutim notri še zdaj.

[shaikica]

oh, jaz sem se zelo bala teme -in se je še vedno,in zato vedno spim z odprtimi vrati sobe in lučko na hodniku:)
no in zeloooooo sem se bala vedno,kadar je mama kam šla,ker sem se bala da bi se ji kaj zgodilo-pohajat zvečer,na službeno potovanje za 2 dni, k prijateljici,v službo,povsooddddddd!groza!

[sleepyheadgirl]

nevihte jooooj...k se je bliskal pa grmel...no sej tega me je še zmeri mau al pa če sm mogla it ponoč pred bajto se mi je vedno zdej da bo nekdo iz grmovja skoču name pa nm bajto oropu!

[[vanessa]]

Bala sm se nevihte, pajkov, teme in zaprtih prostorow. No, teme & zaprtih prostorow se še vedno bojim ker je to pač fobija

[chica bella]

Bala sem se spati pri odprtih vratih.. To še vedno. Ne smejo biti niti priškrnjena, da so pa slučajno odprta pa ne morem niti zatisnit očesa.

Pa bala sem se pajkov in neznancev

[sokolja]

jaz se dosti stvari, ki sem se jih bala v otroštvu,bojim še zdaj.najbolj se bojim samote (da sem osamljena fizično in psihično)

[sabinca:)]

Strah me je bilo nekega družinskega prijatelja, ko sem ga zagledala na daleč, sem že bežala..še danes ne vem, zakaj..