Česa vas je bilo strah ko ste bili majhni?

[porcelain]

premikajočih dreves ko je ful pihalo.. še zdaj mi ni prijetno tega gledat, ker mam občutek da bo vse padlo na mene, al pa na našo hišo

[.drama.queen.]

-noro me je bilo strah pustnih mask, ampak ne plastičnih temveč tistih gumijastih, grozljive so mi bile, če so mi jo doma samo pokazali, sem čisto friknila in ker sem pri babici rada brskala po klopi v kuhnji (ker je bila klop, ki se je dala odpreti, in tam not se je za moje pojme vedno kaj zanimivega nahajalo), mi je moja zlata familija tja not naštimala eno tako masko....jooooj kaka travma je bla to....

-globoka voda...še zdaj mi ni prijetno plavati v reeees globoki vodi.

-temna podstrešja...kot otrok sem bila izjemno firbčne sorte (no, mi še od takrat to drži ), in sem pri babici n podstrešju naletela na plašč, obešen na obešalnik, ki je bil obešen na tram....izgledalo je, kot da se je nekdo obesil in da zdaj čisto presušen tam visi....brrrrr

-debelost. moja prapodoba groze. že od malega, in ta strah ostaja. kakšni dve leti nazaj me je čisto ruknilo, ko sem sredi mesta videla žensko okoli 40, v obraz tako simpatično, lepo, oblečeno pa v ogromen plašč, iz katerega so gledali gležnji, ki so se "razlivali" preko gležnjev. ljubi bog. moja prapodoba groze, res. tist beden občutek.."kaj če bom jaz slučajno kdaj taka??" neprijetno.

-pa klovnov tudi ne morem. verjetno zaradi grozljivk, pa tisti grozni smejoči se ksihti...psihopatsko

[Dioniz]

Teme in duhov. In to dvoje blo precej povezano.

Zaj pa ne, da me je strah teme ampak mi ni prijetno bit zunaj, ker se bojim stika s kako okuženo lisico al pa kako drugo živaljo, ki ni glih zdrava in me bo napadla, ko me bo srečala. Oz. se vsaj bojim, da bi me.

[Weilyi.]

Jst sem se pa strašno bala tistega zvoka od letal, ko so dovolj nizko, da se jih že sliši. Kar tekla sem v hišo, ko sm to zaslišala. Sm mislila, da nas bodo bomabadirali.
Bala sem se tudi neviht, predvsem strel (to se še zdaj).

[delfinchek]

Grozno sem se bala teme. Še spala sem pri luči do kakega 10 leta ali pa še dlje, se ne spomnim. To sem prebolela, nimam več nikakršnih problemov, so mi pa še zdaj neprijetni kurenti. Sicer se jih ne bojim več, se jim pa raje izognem, če jih vidim. S tistimi zvonci skačejo in se vtikajo v mimoidoče - dajte mi mir!

[g.AI.a]

Klovnov (še zdaj jih ne maram), teme, duhov, pa tega, da bi me kdo ugrabil.. Dejansko so me kakšni 2 leti more tlačle, da me je nekdo ugrabil in, da se ne morem brant, oz. da se premikam tako, kot, da bi bila pod vodo.. Čist počasi, brez katerekoli sile. Te more pa res niso bile prijetne...

[rokerca]

božička

[haley]

Se ne spomnim česa me je bilo strah ko sem bila majhna, samo me je pa danes zihr veliko bolj strah kot pred leti! Danes se skoraj že vsake stvari bojim.

[*amber*]

Vsak večer preden sem šla spat sem vedno pogledala pod posteljo, da ne bi bilo koga tam. Še vedno me prime, da bi to storila in potem od časa do časa to res storim

[sirova štručka]

...

[s0nckic4]

tovornjakov so se mi zdeli ogromni in res grozni.

[*cukrr*]

Parklov, kurentov haha Ostalo pa na žalost ostaja isto... nevihte, tema, pajki... itd.

[saarijarvi]

Tega mother***kerja

[Sovica90]

Jst sm se kot mejhna bala gledat kakršnekoli grozljivke, sedaj jih najraje gledam.

Drugače pa večina strahov, ki sem jih imela kot majhna jih imam še sedaj.
Eni izmed strahov: tema, čebele/ose ( pred njimi mam kokr neke vrste fobijo) zaprte prostore in pajki. To so moji strahovi...

[wasd]

Intro/outro od Dosjejev X.