Enostavno se ne morem navezati :/

[femme.]

Pišem vam ker potrebujem pomoč.Ta stvar me daje že par let lahko bi rekla odkar sem začela uporabljati čustva in ljubezen.Kar pomeni že v zelo mladih letih tam pri 12.

Nevem kako bi temu rekla ampak tukaj je situacija.Všeč mi je fant.Nekaj časa se osvajava, uživam v njegovi družbi in vse, ko pa pride do trenutka ko me želi imeti samo zase, ali temu bi lahko rekla ko želi da imava nekakšno zvezo pa se začne pojavljati nekakšen odpor.Potem ko se naslednjič dobiva in sva že v zvezi počasi začnem iskati podzavestno na njemu napake in začne me nenormalno odbijati njegova prisotnost.Kar naenkrat me vsa čustva do njega minejo.Čeprav si zeeelo želim imeti fanta, ga imeti rada, uživati ob njemu vsak trenutek pa mi to ne uspe.Mogoče zdržim kak mesec če se bolj malo vidiva potem pa moram vse skupaj zaključiti ker enostavno ne zmorem več.In potem se ponovi istga zgodba z drugim fantom.Nekoč se mi je celo zgodilo da sem šla na zmenek ampak mi že takrat ni bilo nevem koliko do njega in sva se poljubila pa sem že takoj dobila tisti nesramen občutek v trebuhu ki mi govori "Kaj delaš z njem??Saj ti sploh ni všeč!" in potem vsakič ko sem s fantom se pojavi isti občutek v trebuhu ko mi nekaj govori da mi je ogaben glava pa skuša prepričati vse skupaj da mi je všeč.
Pa tudi s tipom mi je grozno teško iti v kino recimo ali pa v šoping al pa kej če pa nisva še skupaj mi je pa zelo lepo še posebej če mi je fant všeč.

Mogoče je vse skupaj opisano zelo zmedeno ampak res sem že obupana zaradi tega.Res je da sem še zelo mlada in vem da imam še ogromno časa za fante ampak zakaj nekaterim puncam uspe imeti fanta rade in tako uživajo v njihovi družbi meni pa ne?
Včasih pomislim celo da sem gay ampak nevem potem me moški ne bi tako privlačili?Recimo s kolegicami imam odličen odnos ker pri njih nimam takih problemov kot pri fantih, ker sem bolj prijateljica ki jo obdržiš za vedno...poljubljala sem se z ženskami že večkrat včasih pogledam tudi kakšen pornič z lezbami vendar me ne privlači toliko kolikor me privlačijo fantje sicer pa imamo vsi malo željo da bi imeli spolni odnos z istim spolom.

Sicer pa se bojim same sebe ker nevem kaj čutim, nevem kdo sem in tudi strah me je ko mi je nek fant res všeč da se bo isto ponovilo.Ta navezanost mi pa res ne uspeva..mogoče ker sem se od nekdaj rajši družila s fanti in do njih gojim preveč prijatelske odnose?

Res zmedenost me bo pokopala.Še vseeno pa upam na vašo pomoč.Hvala!

[jullia_]

Jaz imam za seboj kar nekaj takih zgodb.
V bistvu se mi samo pri dveh fantih to ni zgodilo. Z enim od njiju sem bila potem 3 leta skupaj, z drugim sem pa še vedno. Vsi ostali so mi bili pa strašno všeč, dokler nisva bila skupaj, potem se mi je pa v roku enega tedna vse uprlo. Izgubila sem zanimanje zanj, ni me več privlačil, izogibala sem se ga,... In to je zoprno, ker sem potem vsakič izpadla kot nekakšna maneaterka.

Meni se ne zdi, da bi bilo s teboj kaj narobe. Prej ali slej boš že našla nekoga, ki ga boš tolerirala več kot par ur

[Horus]

Uživajte še naprej Lep pozdrav od Horusa

[Nnia]

k bo pršou taprau teh problemou nebo več

[AnjaL]

Razumem te, opisala si situacije, ki so se mi že zgodile.
No, bolje povedano, ena ravno 1 dan nazaj.
Ena od možnih razlag (vsaj zame) je tudi v tem, da sem se navadla funkcionirat sama in se nekje "deep down" mogoče celo bojim, da bi me zveza omejevala pri vsem kar počnem, saj je del tega, da funkcioniram sama tudi to, da se zelo hitro in spontano odločim za nekaj...

Predvsem je res to, kar sta napisala Nnia in Horus.
Stvar pa je v tem, da nikoli ne veš, kdaj bo prišel ta čas, tako, da je najbolje, da uživaš in se prepustiš ko bo ta pravi trenutek (in da včasih tudi ne razmišljaš preveč - še ena izmed mojih glavnih ovir).

[čuftika]

hmm, mogoče se nočeš navezat ker se podzavestno bojiš da te bo prizadel? Drugače se strinjam z mijimi predhodniki, ko pravi pride sploh ne boš o tem razmišljala, ampak boš vedla da si želiš zvezo z njim. Do takrat se ne obremenjuj s tem, ampak uživaj, sprosti se in verjemi prišel bo ta dan ko si ga boš vsakič ko ga vidiš še bolj želela, še bolj ga pogrešala...

[somebody]

Razumem te, opisala si situacije, ki so se mi že zgodile.
No, bolje povedano, ena ravno 1 dan nazaj.
Ena od možnih razlag (vsaj zame) je tudi v tem, da sem se navadla funkcionirat sama in se nekje "deep down" mogoče celo bojim, da bi me zveza omejevala pri vsem kar počnem, saj je del tega, da funkcioniram sama tudi to, da se zelo hitro in spontano odločim za nekaj...

Predvsem je res to, kar sta napisala Nnia in Horus.
Stvar pa je v tem, da nikoli ne veš, kdaj bo prišel ta čas, tako, da je najbolje, da uživaš in se prepustiš ko bo ta pravi trenutek (in da včasih tudi ne razmišljaš preveč - še ena izmed mojih glavnih ovir).

femme. - kot bi bila ti moj drugi jaz. res čist sm se najdla v tem. vedno delam to, se prepričujem, da ni pravi in iščem napake, da samo sebe prepričam, da ni vredno poskusiti.
mogoče je to zato ker se enostavno bojiš, da bi bila z nekom, ga imela rada, potem pa bi te ta oseba prizadela. enostano mora biti v tvoji podzavesti nekaj, kar te sili k temu. poskusi malo razmisliti o sebi, o svojem življenju in predvsem o otroštvu, če obstaja kaj takega, kar te ovira, kar še nisi predelala.

pa še to: Nnia, si prepričana, da mogoče ne bo se ista zgodba ponovila s "pravim"? res se ne bi zanašala na to, da pride pravi. vzemi si čas in malo premisli o sebi, o tem kaj sploh hočeš

[donna.]

Pišem vam ker potrebujem pomoč.Ta stvar me daje že par let lahko bi rekla odkar sem začela uporabljati čustva in ljubezen.Kar pomeni že v zelo mladih letih tam pri 12.

Nevem kako bi temu rekla ampak tukaj je situacija.Všeč mi je fant.Nekaj časa se osvajava, uživam v njegovi družbi in vse, ko pa pride do trenutka ko me želi imeti samo zase, ali temu bi lahko rekla ko želi da imava nekakšno zvezo pa se začne pojavljati nekakšen odpor.Potem ko se naslednjič dobiva in sva že v zvezi počasi začnem iskati podzavestno na njemu napake in začne me nenormalno odbijati njegova prisotnost.Kar naenkrat me vsa čustva do njega minejo.Čeprav si zeeelo želim imeti fanta, ga imeti rada, uživati ob njemu vsak trenutek pa mi to ne uspe.Mogoče zdržim kak mesec če se bolj malo vidiva potem pa moram vse skupaj zaključiti ker enostavno ne zmorem več.In potem se ponovi istga zgodba z drugim fantom.Nekoč se mi je celo zgodilo da sem šla na zmenek ampak mi že takrat ni bilo nevem koliko do njega in sva se poljubila pa sem že takoj dobila tisti nesramen občutek v trebuhu ki mi govori "Kaj delaš z njem??Saj ti sploh ni všeč!" in potem vsakič ko sem s fantom se pojavi isti občutek v trebuhu ko mi nekaj govori da mi je ogaben glava pa skuša prepričati vse skupaj da mi je všeč.
Pa tudi s tipom mi je grozno teško iti v kino recimo ali pa v šoping al pa kej če pa nisva še skupaj mi je pa zelo lepo še posebej če mi je fant všeč.

Kot da bi mene opisovala
iste probleme mam js. že kar z nekaj fanti ki so mi bili tisti čas ušeč bi lahko kaj imela, ampak zmiraj ko mi pokaže naudušenje in zanimanje zame se 'ohladim'. Če pa tip me niti ne pogleda, pa mi je zmiraj bolj. Js res nevem kje je tle logika in bojim se, da bom ostala sama
Čeprav globoko globoko v sebi vem za kaj se gre pri meni.. mene je strah, saj nimam veliko fant-punca (kot zveza) izkušenj in menim, da bo usako leto težje, zato morem nekako pridet čez ta strah.. nevem pa kako...

[čuftika]

punce, ki trdite da imate isti problem, vprašala bi vas kok ste stare? pa brez zamere, ker če sodim pri sebi se je to men dogajal ko sm bila najstnica, tam pri 15, 16-ih Zato vprašam, menim pa da gre za neko obdobje, ki resnično mine, ne bote ostale same do konca življenja, verjemite! (aja, v zvezi sm, tko da...verjetno vem kaj govorim ).

[rokerca]

Kot da bi mene opisovala
iste probleme mam js. že kar z nekaj fanti ki so mi bili tisti čas ušeč bi lahko kaj imela, ampak zmiraj ko mi pokaže naudušenje in zanimanje zame se 'ohladim'. Če pa tip me niti ne pogleda, pa mi je zmiraj bolj. Js res nevem kje je tle logika in bojim se, da bom ostala sama
Čeprav globoko globoko v sebi vem za kaj se gre pri meni.. mene je strah, saj nimam veliko fant-punca (kot zveza) izkušenj in menim, da bo usako leto težje, zato morem nekako pridet čez ta strah.. nevem pa kako...

Pri meni je blo nekaj podobnega...vedno ko mi je bil kakšen všeč, sem bla na začetku čist navdušena, pol pa ko se je začel zanimat zame, pa je navdušenje z moje strani minilo. Mogoče tudi zato, ker sem jih čez par srečanj bolje spoznala in vidla, da to ni to....
Moj nasvet je isti, kot je rekla čuftika, da ne razmišljat preveč, vse pride ob svojem času, no vsaj jaz sem se nehala obremenjevat s tem, da nisem najbolj izkušena glede zvez....nekje vendar moraš začeti ane, da si pridobiš neko znanje in tudi sama pri sebi prideš do določenih spoznanj. Razumljivo, da se v najstniških letih še iščeš, ne veš zakaj si na svetu in kaj bi sploh rad....malo je takih, ki so pri 18-ih ne vem kako zreli.

[T00Mika]

Najprej se posveti sami sebi, se spoznaj in ko boš prišla do tiste točke, k boš približno že vedela česa si želiš in kaj pričakuješ, bodo strah in dvomi preprosto izginili.

[donna.]

punce, ki trdite da imate isti problem, vprašala bi vas kok ste stare? pa brez zamere, ker če sodim pri sebi se je to men dogajal ko sm bila najstnica, tam pri 15, 16-ih Zato vprašam, menim pa da gre za neko obdobje, ki resnično mine, ne bote ostale same do konca življenja, verjemite! (aja, v zvezi sm, tko da...verjetno vem kaj govorim ).

18 imam, hmalu 19
Sej vem da bo minilo, ampak mi je malo bala, ker use kolegice in prijateljice imajo že zdaunaj fanta in kup izkušenj in jim ni problem se zalizat na žurki za one night stand. Js sm pa bol zadržana in več razmišljam.. in očitno bol ko razmišljam slabše je. In moti me tudi to, da so bli umes fantje, ki so mi bili tisti čas umes res ušeč in ki so bli (če pogledam zdej) zame idealni (to sm spoznala kar nekaj časa po temu, ko sm se ohladila).. ampak kar je je, oni so zdaj v zvezi, jaz pa se toučem po glavi kaj bi blo če bi blo in sm še vedno sama. Vem, da prej al slej se bom mogla 'prepustit' in tudi vem da prej ko bo, bolše bo in vem tudi da bo z usakim letom težje... jooooj

[Horus]

Uživajte še naprej Lep pozdrav od Horusa

[s0nckic4]

donna in femme:
1. kot sta lahko že opazili na forumu, vama je dejstvo, da imata malo izkušenj samo v + pri fantih (baje)
2. če se na koga navežeš in ti potem ta oseba zlomi srce, to nima smrtnih posledic. broken heart se z malo jokanja in drame pozdravi. vedno. vama povem iz lastnih izkušenj
3. vprašajta se ali se res bojita vezat ali je vajin strah pred intimo (kakršnokoli) povezan z vajino neizkušenostjo? če gre za slednje, potem berita 1. točko
4. strah je znotraj votel, okrog ga pa nič ni

[donna.]

horus: uhh, sej to vem in verjemi da nebi hotla za nič na svetu zamenjat z njimi kar se tiče tega. Hotela pa bi samo njihovo spontanost in da bi se prepustila trenutku in ne tolko razmišljala in preučevala usak detajl in posledično ugotovila da ta pa res sploh ni zame. Sam to...

s0nckic4: kar se tiče izkušenj sem malo skeptična mislim da si SKORAJ usak fant želi imeti eno tako izkušeno fatalko ob sebi, ne pa neke prestrašene punce, ki ma bore malo izkušenj